Iz članka v Dnevniku: Menjamo tisoč znanstvenikov za enega nogometaša:
Znanstveniki in profesorji, ki so ogorčeni in zaskrbljeni zaradi napovedanih dodatnih rezov v visokošolski in znanstveni proračun, so včeraj priredili posvet. Politiki in ljudem so sporočili, da neresen odnos do znanosti in visokega šolstva države ne vodi v prihodnost, ampak v preteklost.
»Slovenija na leto za znanstveno raziskovanje nameni toliko, kolikor v Španiji namenijo za enega nogometaša in pol,« je bil včeraj nazoren direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) Jadran Lenarčič. Na tak način, je opozoril, Slovenija nikoli ne bo postala uspešna država. Položaj je v resnici še slabši – višina proračuna za znanost se že šest let zmanjšuje. Leta 2009 je proračun agencije za raziskovalno dejavnost ARRS znašal 183 milijonov evrov, letos pa le še 115 milijonov. …
Profesorica Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo je v razpravi opozorila, da z upadanjem sredstev »vsak drugi dan izgubimo denar za enega vrhunskega raziskovalca«. »Ob tem se ljudje ne zavedajo, da je od znanosti odvisno naše vsakdanje življenje,« je dejala. »Lahko se zmanjšajo jedrska varnost, prehranska varnost, okoljska varnost. Znanost skrbi za pravilno uporabo pesticidov in za zaščito pred težkimi kovinami,« je naštevala. …
V Evropski uniji in zahodnem svetu so vložki v znanost neprimerno večji, so poudarjali udeleženci. Dostopni podatki kažejo, da je EU kot skupnost v preteklih treh desetletjih sredstva za znanost in razvoj skokovito povečevala. S 3,75 milijarde v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je proračun narasel na osemdeset milijard v tekočem finančnem obdobju, ki se bo zaključilo leta 2020. Dolgoročno povečanje je bilo približno petnajstkratno, v zadnjih petih letih pa se je proračun povečal za približno polovico. Medtem se je v zadnjih šestih letih v Sloveniji proračun za znanost skrčil za tretjino.
Raziskovalec z IJS Dragan Mihailović je včeraj slikovito pripomnil, da ukrepi politike, ki ob zmanjševanju javne porabe krči proračun za znanost, spominjajo na poskus, da bi shujšali – v možgane.
Spoštovani rx170. V teoriji imate prav, da bi naj bi imel tisti, ki pridobi več projektov imel višjo plačo. Ampak ali je v praksi res tako? Sam poznam precej dobro kar nekaj fakultet, in lahko vam zagotovim, da placa ni niti najmanj povezana z uspešnostjo, tistih 20 % dobi večina profesorjev po pravilu, da jim to pripada, iz programskega financiranja, pa če kaj migajo ali ne (to da enkrat na leto objavijo en članek v reviji s faktorjem vpliva 0,5 ne štjem za miganje). Tako da imamo velik problem, in tudi še precej rezerv. Če bi vsem takim, ki sicer… Beri dalje »
To je odvisno od vodje programske skupine, kako deli denar. Če ga daje takšnim, ki ne producirajo, potem se mu seveda lahko zgodi, da PS pade ob evalvaciji.
Sem pa proti temu, da bi vodji PS (če ta način že obstaja) ali projektov predpisovali za koga morajo porabiti denar.
Pravkar sem doktorsko disertacijo prebral. Menim, da delate avtorici krivico in sem presenečen, da je celo na Kvarkadabri niste prebrali sami!Avtorica je delo napisala znanstveno zelo korektno, njena glavna ugotovitev pa je, da spominskih lasnosti ni. Napisala je sicer, da je to rezultat v okviru omejitev eksperimentalnih postopkov, ki so na voljo, a jaz vse skupaj razumem kot zelo zadržano (pravilno za znanstvenika) zavrnitev obstoja spomina vode na podlagi meritev in splošne teorije, in to je to.Tudi jaz sem nasedel in verjel, da je avtorica dokazovala obstoj spomina vode in "delovanje" homeopatije, a to sploh ni res! Odstop nekaterih celo… Beri dalje »