Ne razumem, zakaj so sicer inteligentni ljudje pripravljeni vedno znova ponavljati ene in iste neumnosti oziroma laži, ko gre denimo za razliko med zasebnim in državnim lastništvom podjetij? Jih ideologija povsem zaslepi? Ali gre morda za kako drugačno dojemanje tega, kaj je dobro, uspešno in za regijo pomembno podjetje?
Marcel Štefančič, jr. je danes v Studiu City izjavil:
“V Sloveniji imamo dva farmacevtska giganta, eden je Krka drugi je Lek. Krke nismo prodali, Lek smo prodali. Ali opazite kakšno razliko med njima? Vam jaz povem: od Krke živi kompletna regija, od Leka nima nihče nič.” (RTV 4D – Studio City, 22. sept. 2014)
Ampak že če preberete samo prve zadetke za geslo “Lek in Krka” v spletnem iskalniku, dobite povsem drugačno sliko. Tule je nekaj citatov:
“Tako Lek kot Krka močno presegata povprečno dodano vrednost na zaposlenega v Sloveniji. Ta pri 106 tisoč evrih v Krki in 100 tisoč evrih v Leku za približno 2,6-krat presega 39 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu. Ob teh številkah znova razveseljuje podatek, da obe družbi ustvarjata nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in visoko nadpovprečno plačo. Povprečno število zaposlenih v Krki se je lani povečalo za 12, na 4.460, v Leku pa kar za 203, na 2.819. Povprečna bruto plača v Leku je lani obsegala 3.135 evrov, v Krki pa 2.705. Oboje torej približno dvakratnik slovenskega povprečja.” (Najboljši navdušujejo z donosom na kapital, 28.05.2014)
“Zahvaljujoč temu in intenzivnemu sodelovanju s slovenskimi javnimi raziskovalnimi institucijami, je Biofarmacevtika Mengeš v okviru Sandoza in Novartisa, zdaj široko prepoznavna s svojimi centri odličnosti in tudi edina lokacija za proizvodnjo biofarmacevtske učinkovine eritropoetin, s katero na trgu na leto dosegamo več kot sto milijonov dolarjev prodaje ter predstavljamo ključno središče celotne Sandozove biofarmacevtike. Pri tem je Sandoz oziroma Novartis v biofarmacevtiko v Mengšu do zdaj investiral več kot 60 milijonov evrov. Ta trend se nadaljuje in potrjuje Sandozovo dolgoročno strategijo razvoja v Sloveniji.” (Sesalske celice izdelujejo podobne biološke molekule, Delo 10.05.2014)
“Obe družbi sta letos veliko vlagali v raziskave in razvoj ter v povečanje in posodobitev proizvodnje, podobno strategijo pa bosta nadaljevali tudi v prihodnje. Ena pomembnejših letošnjih Lekovih naložb je drugi kontrolni center v Ljubljani, saj prvi, ki je bil zgrajen leta 2008, ne zadošča več za vse njihove potrebe. V zadnjih desetih letih so v Leku za naložbe namenili povprečno 130 milijonov evrov na leto. To bodo nadaljevali kljub zaostrenim razmeram. Lek bo ostal vodilni Sandozov razvojni center z več kot 200 razvojnimi projekti, saj so kompetenčni center za proizvodnjo ampuliranih Novartisovih izdelkov, s katerimi bodo iz Ljubljane preskrbovali vse svetovne trge, tudi ZDA. Nadaljevali bodo razvoj, proizvodnjo in trženje najzahtevnejših farmacevtskih izdelkov, to je podobnih bioloških zdravil. Na tem področju so kot del Sandoza vodilni v svetu in imajo že več kot polovični tržni delež.” (Ambiciozni načrti Krke in Leka: raziskave, posodobitev proizvodnje, novi izdelki, Delo 28.12.2013)
“Po analizi javno dostopnih virov informacij smo ugotovili, da so v Leku po prevzemu s strani Novartisa izrazito povečali obseg raziskovalnega in razvojnega dela v sklopu Lekovih razvojnih centrov. … izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je glede obsega raziskav v Leku po prevzemu s strani Novartisa dejala, da “nimajo več raziskav, ne vlagajo več v raziskave in razvoj tako kot v Krki, plače so nižje kot bi lahko bile, če se pač to ne bi zgodilo”. Preverjanje podatkov je pokazalo, da to še zdaleč ne drži, da gre, milo rečeno, za besedičenje, ki se v nobenem primeru ne sklada z javno dostopnimi informacijami. Zato trditvi prisojamo najnižjo možno oceno: DEBELA LAŽ.” (Odkar je Lek prevzel Novartis, nimajo več raziskav? Debela laž. Meta analiza 10.03.2013)
Ja, ampak Krka na veliko sponzorira "športne" klube in druge "dogodke", Lek pa ne…
Glede sponzoriranja športa je pred kratkim direktor Lek-a povedal kako je s tem (hint: doping, eritropoetin itd.). Ostalo navedeno pa ne drži.
Sicer pa zmotno misliš, da je sponzoriranje nekih športikov višek družbene odgovornosti. Heh, tudi Valant je to počel, dokler je imel denar. Najboljša družbena odgovornost je dolgoročno zagotavljanje kvalitetnih delovnih mest, redno plačevanje vseh upnikov in odgovorno obnašanje do narave. Morda lahko tu Lek-u kaj očitaš?
PS: Pa pozanimaj se katero od obeh podjetij ima vrtec za otroke svojih zaposlenih in v katerem podjetju je vodja kuhinje (s katero delavci niso pretirano zadovoljni) sestra generalnega direktorja.
Sem mislil, da so navednice dovolj za prikaz ironičnosti. Seveda se strinjam s člankom in mislim, da se Lek neupravičeno blati, Krka pa napaja mnogo "društev" od katerega ima korist samo peščica izbranih ljudi.
Navednice gor, navednice dol, sponzoriranje žogobrcačev in žogometačev mnogi dojemajo kot višek družbene odgovornosti podjetja. Zato je eksplicitno pojasnilo, brez sarkazmov, čisto na mestu. Me pa veseli, da ti nisi s svojim postom mislil resno.
Preden vas prevzame navdušenje nad tujimi lastniki, si je vseeno pametno pogledati pogorišče tovarne sladkorja ali tobačne tovarne.
Za razliko od raznih domačih lastnikov so tudi v primeru tovarne sladkorja in tobčne za vse delavce bile izplačane vse plače, bili plačani vsi prispevki in tudi odpravnine. Sicer pa ne vem kaj hočeš povedati. A ne sme lastnik zapreti tovarne oz. jo preseliti v tujino? Ali to velja samo za tuje lastnike, ne pa recimo za Gorenje?
rx170: in zato, ker se Marcelovo mnenje ujema s tvojim, je OK, da laže oziroma zavaja? Uporabljaš enak pristop in principe tudi pri svojem znanstvenem delu?
O Marcelu nisem napisal niti besede, zato je vaša replika brezveze. Govorim o tem, da prodaje tujcem niso nujno pozitivne, kar je v primeru tovarne sladkorja evidentno. Upam, da nihče na tem portalu ne trdi, da je pozitivno, da je država izgubila celoten sladkorni sektor in kmetje možnost pridelave najbolj dohodkovno zanimive poljščine.
No no, očitno ta sladkorni sektor le ni tako dobičkonosen, drugače ne bi zaprli tovarne oz. bi jo odprl nekdo drug. Kmetje pa še vedno lahko proizvajajo in pač prodajajo drugam, če želijo.
Meni res ni važno, ali je lastnik tujec ali nek domačin. Hočem samo čim boljše izdelke po čim nižji ceni.
Deloma se moram strinjati z rx170; do zaprtja tovarne sladkorja namreč ni prišlo zaradi njene nedobičkonosnosti, pač pa zaradi idiotskega vmešavanja EU na trg sladkorja. Samo zaprtje pa je bilo (kot je napisal rx170) za Slovenijo evidentno škodljivo. Vseeno pa to ni razlog za kakršenkoli odpor do tujih vlagateljev samo zato, ker so tujci. Kot rečeno, z Lek-om, BSH-jem in nekaj drugimi tujimi vlagatelji imamo odlične izkušnje. Tudi Revoz ni slaba izkušnja. Zato bi bila velika škoda, če bi takim zapirali vrata zaradi nekaj ne najboljših izkušenj s tujci. Nenazadnje, največje svinjarije (neizplačevanje plač in prispevkov) so vendarle počeli domači… Beri dalje »
Dajte komentirati tisto, kar poznate. Tovarne sladkorja niso zaprli zaradi tujih lastnikov, ampak zaradi kvot sladkorja v Evropski uniji, ki se jim je Slovenija kot država odpovedala. Zakaj, bi znal povedati kdo drug, ki bolj pozna zadeve, verjetno pa delno zaradi nizke produktivnosti in relativno slabe kvalitete sladkorne pese na tem območju. TUdi, če bi ostal domači lastnik, bi moral tovarno zapreti zaradi dogovora znotraj EU.
Delno je to sicer res. Lastnik se je ob reformi (2005) odločil za vstop v t.i. program prestrukturiranja. Že pred tem pa je naredil vse, da so bili pogoji pridelovanja pese čim slabši. Zdaj, če bi se država v primeru domačega lastništva tovarne odločila enako, tega seveda ne vem (v našem primeru je seveda žal možno tudi to).
Kar se tiče dobičkonosnosti, je smiselno pogledati poročila npr. Nordzucker, Südzuker, Agrane ali pa Viro v Virovitici in ne govoriti na pamet. V Slo pa do leta 2017 zaradi famoznega tržnega reda EU, ni možno pridelovati sladkorne pese za sladkor.
Cilj podjetja je maksimiranje vrednosti za svoje delničarje. Vse ostalo je politika.
Mogoče bi veljalo omeniti še ozadje "hujšanja" Lek-a po prevzemu. Takrat se je res znatno zmanjšalo število zaposlenih v LEku, a predvsem zato, ker so določene službe (npr. predstavništva v tujini) pripojili ekvivalentnim Novartisovim službam. Tako je recimo ca. 500 Lekovih delavcev v bivši Sovjetski zvezi čez noč izginilo iz Lek-a in so postali Novartisovi delavci. To se lahko interpretira kot strahovito krčenje obsega dela Leka, dejansko pa je to vse kaj drugega.
Poleg tega obsedencem s slovenskim (po možnosti državnim) lastništvom predlagam, da si podrobneje pogledajo poslovanje družb Gorenje in BSH Nazarje. Letna poročila so javna in vredna ogleda!
Pa lahko si pogledate še Zagrebško pivovaro, ki jo je nekje v času pivovarske vojne prevzel tisti grozni Interbrew, ki je hotel tudi nam vzeti naše pivo (pa je na srečo Boško Šrot rešil nacionalni interes). No,v Zagrebu še vedno zelo uspešno varijo Ožujsko pivo, poleg tega pa še Stello Artois, Tuborg, Staropramen in mogoče še kakšno, in ga tudi zelo uspešno prodajajo po velikem delu tržišča, kjer je padla prodaja Laškemu.