Ideja o prenosu področja tehnologije iz ministrstva za znanost in visoko šolstvo na ministrstvo za gospodarstvo leta 2012, je bila slaba politična odločitev.
Naj povzamemo: pametno specializacijo v Evropi kritizirajo, raziskovalne in inovacijske strategije ne izvajamo v celoti, še vedno se sprašujemo, kako izobraziti zaposljiv kader. Prav te odgovore pa bi morali visoko šolstvo, znanost in tehnologija iskati s skupno vizijo.
Je zdaj pravi čas, da se ob oblikovanju nove vlade to napako popravi?
Ideja o vrnitvi samostojnega ministrstva, ki bi združevalo visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, se zdi vredna razmisleka raziskovalcu iz gospodarstva dr. Jerneju Zupancu. Pri nas se namreč ta področja po njegovem mnenju srečujejo s problemi, ki bi jih bilo smiselno reševati celostno, s skupno vizijo – denimo trajnostno financiranje znanosti, pametna specializacija in izobraževanje zaposljivega kadra. »Verjetno si vsi, raziskovalci iz javnega sektorja, gospodarstva in visokošolsko osebje, želimo ministra z znanjem in vizijo, in sam si težko predstavljam, da bi lahko ista oseba imela še kakovostne reference tudi s področij vrtcev, osnovnega in srednjega šolstva ter športa.« Prav tako, dodaja, je bržkone zanimiv podatek, da proračun znanosti in visokega šolstva presega proračun marsikaterega drugega samostojnega ministrstva.
Da bi bila znanost in tehnologija v enem resorju, je smiselno tudi po mnenju prof. dr. Marka Jakliča, ki je do konca prejšnjega leta predsedoval svetu za znanost in tehnologijo. Ob tem nas je spomnil na njihov poziv političnim strankam leta 2012, ko je vlada ustvarjala superministrstvo in tehnologijo dodala gospodarstvu. V njem so opozarjali, da bi razdruževanje visokega šolstva, znanosti in tehnologije škodljivo vplivalo na nadaljnji razvoj teh področij ter otežilo, če ne celo onemogočilo izvajanje nacionalne raziskovalne in inovacijske strategije. Če že, pa je, kot so še zapisali, skupno mesto omenjenih področij na ministrstvu, ki bo pokrivalo konkurenčnost in dolgoročen razvoj države. »Žal takrat nismo bili uslišani,« pravi danes Jaklič in, žal, »uresničila so se vsa naša negativna predvidevanja.« (Delo: Znanstveniki pozivajo k (ra)združitvi ministrstva)
Nemci so tehnologijo k gospodarskemu ministrstvu prenesli leta 1998 in zaenkrat nimam vtisa, da bi bila nemška tehnologija strašno prizadeta. V vsakem primeru je bolj pomembno kaj se dela in ne kdo dela. Ampak pri nas bi vsako stvar reševali s povečevanjem birokracije.
Kar se pa kompetenc tiče, je skrb odveč. Šel bi stavit, da bo novi minister kakšen od profesorjev s FDVja (z manjšo verjetnostjo mogoče s PF) in za vrtce gotovo ne bo nič manj kompetenten kot za tehnologijo.
Kar se tiče birokracije – ko je leta 2011 z združitvijo treh ministerstev nastalo 'super ministrstvo' je 'super minister' povedal, da je združitev, kar se tiče administracije, rezultirala v enem delovnem mestu manj. Še to eno mesto ni bila posledica združitev ministrstev, temveč dveh direktoratov. Nastanek novega ministrstva naj bi torej vodil do prerazporeditve obstoječih kadrov in ne do več birokracije. Seveda pa bi namesto enega ministra potrebovali dva (državna sekretarja pa imamo že sedaj dva). Razlike so torej tako majhne, da argument povečanja birokracije ne more biti ovira ustanovitvi novega ministrstva.Menim, da je predvsem za znanost škodljivo, da je… Beri dalje »
Z napisanim se sicer strinjam, ampak to, da bo združevanju ministrstev niso zmanjšali birokracije, še ne pomeni, da je ob razdruževanju ne bodo povečali (gre za krožno spremembo, in ob vsaki krožni spremembi se entropija poveča). Je pa res, da samo ministrstvo ni tak strošek. Da ob pomanjkanju denarja najprej nasrkajo posredni proračunski uporabniki (projektno financirani), je najbrž neizogibno. Pri čemer je treba reči, da je veliko slednjih tudi nasedlo sindikalistični propagandi in so protestirali proti tistemu pra-ZUJFu, ki bi vsem jemal enako. Ampak, kaj bi bilo na tem drugače, če bi bila ministrstva ločena? Dobro, imeli bi ministra, čigar… Beri dalje »
Se strinjam z navedenim, z eno izjemo. Tako kot se raziskovalci ne oglasijo, ko se nižajo sredstva, tudi ne hvalijo tistega, ki jih zagotovi več. Tudi na politično kariero sredstva verjetno nimajo ključnega vpliva (največ sredstev je zagotovil Golobič).
Sicer pa boljši okvirni pogoji prav gotovo ne zagotovijo, da bo sistem bolje funkcioniral, le verjetnost za to povečajo. Morda bi imel 'super' minister večjo možnost dokazati, da je super, če bi bilo ministrstvo manj ('super').
Govori se, da se na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ni ravno majhno, s področjem tehnologije trenutno ukvarjajo samo trije zaposleni.
Eno je kam tehnologija spada, drugo pa kaj se potem realizira. Če se strinjamo, da bi v Sloveniji morali več pozornosti nameniti prenosu znanja, potem je bolj logično, da je tehnologija v okviru gospodarstva. Ali je MGRT v zadnjem obdobju kaj pametnega naredilo s svojo pristojnostjo za tehnologijo? Ni. A iz tega še ne sledi, da je iz sistemskega vidika to napačna odločitev in da to v prihodnje ne bi dalo pravih rezultatov, če bodo za to vzpostavljeni ustrezni pogoji. To pa je delno denar, predvsem (!!!!!!!) pa ljudje. Tudi na ministrstvu.
Ne razumem, zakaj naj bi bilo za prenos znanja najbolje, da je tehnologija na Ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo. Tehnologija se povečini ukvarja s spodbujanjem raziskav in inovacij v podjetjih, medtem ko Znanost spodbuja raziskave, tudi aplikativne, predvsem v javnem sektorju. Obakrat gre torej za spodbujanje raziskav, le stranke so druge. Ločitev na dva ministrstva ima v realnosti celo vrsto problemov. Medtem, ko evalvacija projektov na Znanosti temelji na ekspertni evalvaciji, prijave na razpise tehnologije na MGRT ocenjujejo kar uradniki (eksperti so slednje ocenjevali le, ko sta bili Znanost in Tehnogija na istem Ministrstvu). Ker je sodelovanje med Ministrstvi žal pregovorno… Beri dalje »
Kot kaže je bil poziv uspešen:
10. Ministrstvo za šolstvo in šport
11. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Kaj predvideva novi osnutek koalicijskega sporazuma – Delo.si
Kot kaže zapis v današnjem Dnevniku (http://www.dnevnik.si/slovenija/zaveznistvo-mira-cerarja-brez-bratuskove) bomo skupaj z vrtci in osnovnimi šolami.
"Cerar je včeraj potrdil, da bo po vsej verjetnosti končno število ministrstev petnajst in ne šestnajst, kot jih je predvidel drugi osnutek koalicijske pogodbe – visoko šolstvo naj bi še naprej ostalo v skupnem šolskem ministrstvu."