V Dnevniku danes objavljeno pismo Viš. znan. sod. dr. Urše Opara Krašovec na temo ocenjevanja ARRS in izbora mentorjev mladim raziskovalcem je vredno branja. Nekaj pomenjlivih izsekov
… Malo bolj podrobna analiza pokaže, da je kar nekaj mentorjev na seznamu zgolj na podlagi visoke vrednosti neznanstvene ocene A3, med njimi so tudi mladi mentorji, ki so doktorirali pred manj kot 10 leti in za katere veljajo nižji kriteriji. Pri posameznikih z »računalniškega« seznama »teža« ocene A3 preseže tudi 80 odstotkov!
… Nič manj skrb zbujajoč ni pogled na seznam imen bodočih mentorjev, na katerem najdemo kar peščico »starost« slovenske znanosti, ki bi se po vseh pravilih morali upokojiti. Med njimi izstopa prof. dr. Vito Turk, ki mu je »računalnik« v njegovem 77. letu zaupal vzgojo novega mladega raziskovalca. Ker je izbral računalnik, smo seveda lahko pomirjeni, saj gre za predsednika Znanstvenega sveta ARRS z mandatom do 28. junija 2015.
Tudi kakovost dosedanjega mentorstva prav nič ne šteje. Na seznam se je uvrstil tudi dr. Milan Hodošček – mentor Mateja Janežiča. Ta mladi raziskovalec je sicer zelo rad službeno potoval, a v službo ni prav pogosto zahajal in je bil zato lansko leto krivdno odpuščen s Kemijskega inštituta skupaj s svojo partnerico in mamo, ki je tri leta potrjevala njuno prisotnost na delu.
Ker »računalniški izbor« očitno ni bil še povsem ustrezen, nastopi nenavadno – očem nevidno – ne več »transparentno« urejanje kandidatov. Nekaj izbrancev se namreč kljub daleč podpovprečni »računalniški oceni« na seznam doda brez zares utemeljene obrazložitve. Ocena se lahko tudi čudežno poveča (umetnostna zgodovina) ali pa se točke kandidatu neupravičeno odvzamejo (informacijska tehnologija). Če je potrebno, se »nezaželene« iz določenega raziskovalnega polja »umakne« – prestavi, da se naredi prostor za bolj »zaželene«. Med slednje sodi tudi prof. dr. Aleš Iglič, ki so ga kljub skoraj 30-letnemu znanstvenemu delovanju na področju nevrobiologije s polja »odstranili«. Pritožba je seveda možna in v zadnjem primeru tudi verjetnost pozitivne rešitve precej velika (upam!).
…Nepojmljivo je dejstvo, da na podlagi edinstvenega slovenskega ocenjevanja s seznama izpade celo izr. prof. dr. Nedjeljka Žagar, prva in edina dobitnica prestižnega ERC (European Research Council) projekta v slovenskem prostoru, ki je namenjen spodbujanju kariere najbolj obetajočih mladih kadrov v evropskem prostoru. Treba je dodati, da je dr. Nedjeljka Žagar uspešna mentorica štirim doktorandom na Univerzi v Ljubljani, ki niso financirani s sredstvi ARRS.
Vredno razmisleka in temeljite akcije – kje je vsebinski del? Ali smo res vsi skupaj tako blesavi, da financiramo take nebuloznosti? Saj gre za naso prihodnost!