Saj vem, da me ne bi smelo motiti, ampak vseeno, zakaj, zakaj? E=mc2 je najbolj slavna enačba, in morda le ni odveč pričakovati, da je vsaj v članku, ki govori o fuziji, enačba zapisana pravilno. Iz intervjuja z dr. Luka Snojem v Dnevniku
V skladu z Einsteinovo enačbo E > mc2 bo tako mogoče iz razmeroma majhne količine (poceni) goriva pridobiti velike količine energije.
Nato se “E > mc2” ponovi še enkrat. Pa da ne bom le nergal, naj skopiram še bistvo intervjuja (in namena ITER)
Je torej gorivo za fuzijsko elektrarno res mogoče pridobivati iz vode?Da, devterij se nahaja v vodi. V tisoč litrih ga je triintrideset gramov. S tolikšno količino bi lahko eno uro poganjali elektrarno, ki bi proizvedla toliko moči kot jedrska elektrarna v Krškem. S kubičnim metrom vode bi torej lahko za eno uro pokrili tretjino slovenskih potreb po energiji. Potem potrebujemo zgolj še tritij. Tega v naravi ni, ampak ga pridobivamo iz litija, kovine, ki jo najdemo v zemlji. Petdeset gramov ga je v dveh tonah in pol oziroma v slabem kubičnem metru zemlje. Enaka količina litija je tudi v dvesto sedemdesetih kubičnih metrih morske vode. Če litij obstreljujemo z nevtroni, ki sicer nastajajo kot stranski produkt v fuzijski reakciji, dobimo helij in tritij. Tako je krog reakcij sklenjen in elektrarna lahko sama sebi proizvaja gorivo.
Omenili ste primerjavo s klasično, fisijsko jedrsko elektrarno. Je res, da bo fuzijska elektrarna varnejša?Dobra lastnost fuzijske elektrarne je, da gorivo dovajamo po kapljicah, v trenutku, ko se zgodi kaj nepredvidljivega, pa je dovolj zapreti »pipico« in reakcija se nemudoma ustavi. Zlivanje jeder je namreč zelo težko doseči in če gre karkoli narobe, ni niti teoretične možnosti za to, da bi reakcija ušla izpod nadzora. Količina goriva, shranjenega v skladišču fuzijske elektrarne, je obenem tako majhna, da ga je mogoče spraviti v en zaboj. Zato tudi ob nesreči ni treba evakuirati okoliških prebivalcev. Pri jedrski elektrarni, kakršna je denimo v Krškem, pa gorivo vsakih osemnajst mesecev pripeljejo z dvema tovornjakoma in v reaktor vstavijo vsega hkrati.
Saj ni čisto narobe — celotna enačba ima še en člen, ki se ga pogosto spušča in nato vzame koren celotne enačbe. Mogoče manjka enačaj, če je možno popolnoma ustaviti delce. Res pa je težava s predznaki, ker ima originalna enačba tudi negativno rešitev.
Ce bi resno mislili celotno energijo in ne mirovne, potem bi lahko vsaj uporabili znak za vecje ali enako in ne le striktno vecje 🙂
Sicer pa se navadno pise Einsteinovo enacbo za energijo v lastnem sistemu delca. In ta enacba je res slavna, nekako tako kot F=ma. Zato me je tudi tako zbodlo…
V fuzija je tudi pomemben fizikalen koncept t.i.fuzijska konstanta. Je ta v članku omenjena? (nimam dostopa)
Koncepta fuzijske konstante ne poznam. Mogoče pa mislite na Lawsonov kriterij, ki definira pgoje za vžig plazme v fuzijskem reaktorju. Več na: https://en.wikipedia.org/wiki/Lawson_criterion ter http://www.efda.org/fusion/how-fusion-works/fusion-conditions/
s Tokamaka JET (http://www.efda.org/jet/), Luka Snoj
Veseli me, da članek odmeva tudi na Kvarkadabrinem blogu. V tiskani izjavi Dnevnika je napisan enačaj, tako da je napaka le v spletni različici.
Z lepimi pozdravi s za zdaj še največjega tokamaka JET na Otoku, Luka Snoj
Ne samo, da imajo v dnevniku probleme z relativnostjo, ocitno imajo tudi z jedersko fiziko.
Čeprav zaradi zdravljenja (ki mu je rešilo življenje) ni mogel več govoriti, pa je Hawking, ki je že v mladosti zbolel za boleznijo __gibalnih nevtronov__, uspel dokončati knjigo, s katero si je prislužil svetovno slavo in priznanje.
http://www.dnevnik.si/svet/hawking-moje-zivljenje-je-viselo-na-nitki
Morda pa ta izraz le ni tako narobe če je kot E mišljena enargija delcev iz katerih je sestavljen atom Helija to je 2 protona in 2 nevtrona na desni strani neenakosti pa je mišljena energije He v mirovanju. E(0)2p+2n > E(0) He. Razlika v masah sestavnih delov in produkta pa se spremeni v energijo po znani enačbi E=mc2. Morda gre za popularno poenostavljnje in združitev dveh izrazov v enega, kar zavaja bralce.To sem zaključil na podlagi mojega znanja iz srednješolske fizike. Mene je dolgo motilo kontrintuitivno dejstvo, da se masa lahko veča s hitrostjo bolj ko se približujr hitrost… Beri dalje »