Delovno telo ameriškega National Institites of Health (NIH) je včeraj priporočilo, da NIH upokoji večino od 700 šimpanzov, ki jih podpira za raziskave. To bo končalo mnogo znanstvenih raziskav, za katere je skupina ugotovila, da so nepotrebne.
Today’s 84-page report is a response to a December 2011 Institute of Medicine (IOM) report that found that most research on chimps was unnecessary. Today’s working group, part of the NIH Council of Councils, was asked by NIH Director Francis Collins to help NIH implement the IOM report, which laid out specific criteria for when chimp studies are justified. For example, such a study should take place only if it could not be done ethically in humans or in another animal model and if the chimps were maintained in an ethologically appropriate environment.
After reviewing 22 NIH-funded research studies using chimps, the working group found that half should be shut down. That includes six of nine biomedical projects that are using 81 of 93 chimps in those studies; only three of these projects, all involving infectious agents or immunology, should continue. The working group also recommended ending five of 13 comparative genomics and behavioral studies that use 290 of about 300 animals. NIH would continue to fund seven of an additional eight projects supporting care of chimp colonies; some overlap with the research studies.
Other projects could continue if they are modified to meet new criteria for living conditions laid out in the report. For example, each chimp should have at least 1000 square feet of outdoor space and live with no fewer than six other animals.
Več na Science News.
Peter Singer je pred leti ustanovil pobudo Great Ape Project za priznanje določenih "človekovih" pravic opicam http://www.greatapeproject.org/
Na paše pod to temo, je pa vseeno zanimivo. Včeraj je bil v Nature objavljen zanimiv članek "Greenland defied ancient warming", ki obravnava, da se je v času zadnje otoplitve bistveno manj grenlandskega ledu stopilo kot modeli napovedujejo. In je dvig morja iz tistega obdobja predominantno povzročen s taljenjem antarktičnega ledu. http://www.nature.com/news/greenland-defied-ancient-warming-1.12265 "A record of the past written in an ancient ice core now reveals that Greenland’s ice sheet is not melted as easily as some fear. But the message is not entirely reassuring: it also implies that Antarctica has much greater potential to raise sea levels than previously thought."… Beri dalje »
Še link na obširnejši članek o novih odkritjih na Grenlandiji (tudi o tem, česa NE implicirajo)na Realclimate: http://www.realclimate.org/index.php/archives/2013/01/the-greenland-melt/
Problem na katerem želim opozorit je sledeč: Iz spodnja besedila: "Recent studies have focused on the short-term contribution of the Greenland ice sheet to sea-level rise, yet little is known about its long-term stability. The present best estimate of the threshold in global temperature rise leading to complete melting of the ice sheet is 3.1 °C (1.9–5.1 °C, 95% confidence interval) above the preindustrial climate1, determined as the temperature for which the modelled surface mass balance of the present-day ice sheet turns negative. Here, using a fully coupled model, we show that this criterion systematically overestimates the temperature threshold and that the… Beri dalje »
Znanstvena negotovost (uncertainty), ki je inherentna lastnost klimatoloških modelov, ne pomeni, da je klimatologija "bad science".
Znanstvena negotovost je inherentna lastnost znanosti! Statistična in sistematka napaka meritve/napovedi je sestavni oz. nujni del znanosti. Da ima napoved/meritev negotovost nikakor ne pomeni, da je to bad science. Znanetveni rezultati so podani v obliki: (centralna vrednost) +- (statistična napaka) +- (sistematska napaka) Bad science je takrat, kadar je vrednost statistične in sistematske napake tako premajhna, da meritev v okviru njene napake ne "zadane" napovedi. Izognemo se bad science lahko edino z zavrnitvijo modela na kateri je bila osnovana napoved in vseh zaključkov, ki sledijo iz tega modela (ali pa je bila meritev napačna). Glede na podane vrednosti oba Nature… Beri dalje »
Morda je laično primerjanje dveh povzetkov člankov iz Nature vendarle nekoliko pretanka metoda za zaključek, da je klimatološko modeliranje v celoti primer slabe znanosti? A morda se motim …
Kakorkoli, blogerji iz Realclimate (osrednji klimatološki blog) razmerje novih ugotovitev do obstoječih modelov povzamejo takole:
"What are the implications for the Greenland ice sheet? Possibly, that it is less sensitive to climate warming than some of the higher-end estimates suggest (e.g. Cuffey and Marshall (2000) suggested Greenland could have contributed > ~4 m to EEM sea level), though very much in line with more recent estimates (e.g. Pfeffer et al. (2008))."
Ni mi sicer jasno, kaj je osnova za sklepanje, da je moja primerjava laična in da bazira samo na povzetkih. Citiral sem informacije, ki so dostopne vsem, da bi si lahko tudi tisti ki nimajo dostopa do člankov vsaj nekaj prebrali (tema je vsekakor zanimiva), kar nikakor ne pomeni, da jaz nimam dostopa ali pa da nisem prebral člankov. To kar pišejo na Realclimate drži, problem je v tem, da je še kup modelov, recimo Lerteguilly et. al. J. Glac., 37, 125 Huybrechts et. al., Palaeogeography Palaeoclimatology Palaeoecology, 89, 399 J.M Gregory et. al., Phil. Trans. R. Soc. A 15… Beri dalje »
Celotno polje uveljavljene znanosti si označil za "slabo znanost". Hkrati trdiš, da tvoja ocena ni laična – torej domnevam, da je strokovna. Pričakujem torej , da boš svojo strokovno oceno, v kateri ocenjuješ klimatologijo, podkrepil s svojim imenom. Sicer iz svoje strani ne vidim več pravega smisla v nadaljevanju te debate.
Spet napaka. Bila je narejena implikacija iz A sledi B. Pri čemer je bila implikacija B: "Morda je laično primerjanje dveh povzetkov člankov iz Nature vendarle nekoliko pretanka metoda za zaključek." Jaz sem rekel: "Ni mi sicer jasno, kaj je osnova za sklepanje, da je moja primerjava laična in da bazira samo na povzetkih" Torej sem rekel, da ne najdem A iz katerega bi bimo moč klepati na B. Nikjer nisem omenjal moje laičnosti ali nelaičnosti, samo pomanjkanje logične osnove, ki bi omogočala sklepanje na B. Natančnejše branje ne bi škodilo. Sicer, pa nismo vsi dobili tenure brez tenure-track in… Beri dalje »
Luka in Anonimni, morda bi bilo dobro, da malce umirita konje? Sicer pa mi je osebno problem, ki ga je izpostavil Anonimni zelo zanimiv. Nisem se namrec zavedal, da imajo klimatoloski modeli tako podcenjene sistematicne napake. (Anonimni, je tisto o mejni vrednosti za popolno taljenje Grenlandskega ledu med 1 in 15C resno?). Ceprav bi na kompleksnost problema in nacin kako lahko pridemo do podatkov oz. preverjamo modele, lahko pricakoval, da bo ocena sistematicnih napak notoricno tezka. Vse skupaj me spominja na astrofiziko, kjer je podobno ocena sistematicnih napak velikokrat podcenjena, razlikovanje med povsem razlicnimi modeli pa bolj del sociologije mnozic… Beri dalje »
Zanimivo je, da so ti zadnji argumenti o klimatologiji kot slabi znanosti, ki jih razvija "anonimni", praktično identični, kot sem jih zadnjič poslušal na predavanjih znanega slovenskega podnebnega skeptika. Dobro, Jure, bom upošteval tvoje priporočilo in na tem mestu umiril konje, konec koncev bi se res spodobilo, da se s tem kdaj pozabava tudi kdo iz stroke, z imenom in točkami. Over and out. 🙂
@JureHvala, hvala, hvala, končno nekdo, ki razume, kaj govorim. "Anonimni, je tisto o mejni vrednosti za popolno taljenje Grenlandskega ledu med 1 in 15C resno?" Članki, ki so bili omenjeni do sedaj, pokrivajo v okviru napake območje med 1 in 10C za mejo popolne talitve grenlandskega ledu. Zasledil sem še članke tja do 12C. Koliko znaša največja zgornja objavljena meja, mi ni znano, saj bi moral pregledati vse do sedaj objavljene modele. Z analogijo z astrofiziko se do neke mere strinjam. Mislim, da bi se večina strinjala, da so sistematske napake v astrofiziki podcenjene, lahko bi rekli, da rule of… Beri dalje »
@Jure nadaljevanje— kar se tiče b->s in dvofotonskega kanala v ATLASu in CMSu, pa lahko samo rečem, da je to pač evidence, pokazatelj, da je tukaj nekaj, čemur moramo posvetiti več pozornosti. Stvari, za katero je dobro, da bi jo preučili tudi drugi eksperimenti (če je le možno) in hrati znak kolaboracijam, da naj še enkrat poizkusijo ponoviti analizo z izboljšano metodo ali po možnosti z večjo statistiko. Šele ko bo več eksprimentov videlo isto, lahko ugotovimo, ali je dejansko kaj za tem ali gre za podcenitev napake ali gre celo za statistično fluktuacijo. Dejanko se zdi meni najboljša primerjava… Beri dalje »
@LukaV življenju nisem slišal, bral ali imel kakršnegakoli stika s katerimkoli slovenskim podnebnim skeptikom, jaz si poizkušam ustvarit mnenja sam ( preberem članek v Nature, Science, Physical Review,… in ne blogov, ne berem ali sledim ne pro in ne contra global warming blogov ) in ne sledim fiktivnim avtoritetam. Prej me skrbi možnost, da bi se lahko spremembe zgodile prej kot napovedujejo. In ravno ker ima klimatologija dosti pomanjkljivosti in je v infantilnem stadiju, moramo biti toliko bolj pazljivi in ne sprejemati političnih odločitev po srednji vrednosti, temveč po zgornji meji napovedi rasti temperature. Želim pa že cel čas opozoriti,… Beri dalje »
@Anonimni
Zdaj, ko smo statistiko obravnavali, ki je uzput rečeno meni osebno pri celi zgodbi povsem irelevantna, ampak poudarjam meni irelevantna, bi te za trenutek pozval, da rečemo kakšno še o "spreminjanju človeškega odnosa do narave". Pa da ne kompliciramo glede tega, kaj sploh je narava, bi te zgolj vprašal, kako se po tvoje (način, metode, inštrumenti) spreminja odnos človeka do narave. Seveda vprašanje velja za odnos človeka do česar koli, vendar ne širimo polja debate in obravnavajmo zgolj odnos do narave.
Dragan Stojanović
No, s tem da je kampanja proti globalnemu segrevanju kot instrument novega discipliniranja množic zgrešena, se popolnoma strinjam.
Problemi- narava (z velikim ali malim N) si ti sam- ves čas je v tebi in ti si v njej- če malo pomisliš- Kot je rekel David Harvey- avtor Kratke zgodovine neoliberalizma- še dolgo se ne bomo znebili našega prebavnega odnosa z naravo( navajam po spominu)- jaz bi dodala, da nikoli.
Agata
Agata