Dragi senatorji FHŠ, spoštovani ostali!
Včeraj smo z dekanata prejeli elektronsko sporočilo, v katerem je razpisana dopisna seja senata. Prva točka predvideva potrditev “razpisa za vpis v dodiplomske študijske programe 1. stopnje za študijsko leto 2013/14”, v katerem sta izločena dva študijska programa, filozofija in kulturni študiji. V zvezi s tem ni bil opravljen noben razgovor s predstojniki in člani teh oddelkov, čeprav se je v.d. dekana udeležil nedavnih sej oddelkov. Posebej poudarjam, da je povsem neprimerno in v nasprotju z načeli demokratičnega dialoga, ki ga je dr. Drevenšek obljubil novemu senatu, da se o zadevah, ki neposredno implicirajo odpuščanje številnih sodelavcev, odloča na dopisnih sejah. Da seja poteka čez vikend (od petka, 9. 11. 2012, od 12. ure do ponedeljka, 12. 11. 2012, do 10. ure), tako da le šest ur pade v čas delavnika zaposlenih na FHŠ, ne potrebuje komentarja. Poleg tega so študentski predstavniki v senatu že večkrat opozorili, da doma nimajo dostopa do faxa ali scanerja.
Žal se uresničujejo najbolj pesimistične napovedi, da se bo fakulteta reorganizirala tako, da se bo likvidiral velik njen del. Nobenega dvoma ni, da se bo tak način sanacije nadaljeval na drugih programih, ki ne bodo dosegli praga vpisa, ki se ga bo vsakokrat sproti postavilo. …Sprejemanje takih odločitev pod vodstvom v.d. dekana je povsem nesprejemljivo, saj je njegova naloga zgolj vodenje tekočih poslov in zagotovitev volitev rednega vodstva. Najhujši napad na dostojanstvo dela senata pa je okoliščina, da se mu ponudi v glasovanje likvidacija programa (KŠ), katerega oddelek nima senatorja, ki bi lahko zastopal interese programa. Tokrat prvič ne odločamo o takšni ali drugačni politiki vodenja, pač pa o biti ali ne biti (delov) fakultete.
Rok Svetlič [Saturday, November 10, 2012 8:23 AM]
Morda bo kdo pomislil, kakšna je fakulteta za humanistične študije brez študija filozofije, ali kakšen koncept humanistike ima dekan humanistične fakultete, ki sam predlaga ukinitev filozofije na svoji fakulteti. Da ne bo dileme: dejstvo, da ima nek program zelo majhen ali celo nikakršen vpis, je zelo pomembno in ga absolutno ne smemo ignorirati. Tudi v smislu upravičenosti odziva vodstva fakultete proti oddelku. A kakšen naj bo ta odziv? Najlažje je reči, zapiramo štacuno, drugo leto vas ne bo – torej storiti nič, in istočasno povzročiti, da v l. 14/15 študija gotovo ne bo več.
Morda ne kupite mojega stališča, da je s humanistično fakulteto, ki z lahkim srcem ukinja program filozofije, nekaj narobe. Saj so (na fakulteti in univerzi) res pomembni programi (v nasprotju s kulturologijo in filozofijo), ki bodo seveda ostali … Pa smo res lahko prepričani, da gre samo za “one druge”? Da se nam res ni treba bati vikend sej, bi bi čez noč ukinile naš program, projekt, oddelek, inštitut …?
Ne vidim posebnega problema pri vsem tem. Glede na to, "da ima nek program zelo majhen ali celo nikakršen vpis" je takšna odločitev povsem smiselna in upravičena. Slovenija je enostavno premajhna za takšno število fakultet in programov. Če se pač ustanavljajo fakultete/programi jih bo tudi nekaj propadlo. Očitno je izkazano povpraševanje premajhno in prav je, da Trg takšne študijske programe izloči, ker jih ne potrebujemo. Do Ljubljane res ni tako daleč.
Poteza pove vse o ambicijah UP – torej ne, da bi bila "prava univerza", temvec "community college". Cudim se kolegom, ki se (ali bolje so se) iz UL selili na UP.
V Evropi imaš celo vrsto tehniških univerz (ETH Zürich, TU München…), kjer imajo sicer kakšnega profesorja za filozofijo znanosti, nimajo pa študija filozofije. Kakšni community collegi neki.
Pozitivna novica. Namesto da se kar naprej ustanavlja neke nove programe in fakultete, se enkrat za spremembo tudi nekaj ukinja.
Poleg tega je glede na to, kakšno kriminalno leglo je v zadnjih letih postala FHŠ, za njeno sanacijo potrebna zelo odločna roka dekana in rektorja. Na prvi pogled je videti, da jo trenutno vodstvo ima.
Ustanavljanje nepotrebnih podobnih študijskih programov, kot že obstajajo na slovenski univerzi, oddaljeni 100 ali 200 km, je pač silovito neracionalno. Davkoplačevalskega denarja za to ni dovolj. Če zmore program/fakulteta/univerza živeti od drugih virov, potem pa ni problema. Imejte tako eksotične programe, kot jih zmorete financirati.
Aja, in povsem enako velja za jadikovanje mariborske matematike in fizike. Študentov je smešno malo, računice ni. In zakaj točno bi morali davkoplačevalci financirati dva pogona MAFI visokošolskega izobraževanja (ali celo tri, če vštejemo še koprskega)? Zato, da tistim nekaj deset mandeljcem ne bo treba študirati v LJ?
Se strinjam. V Sloveniji hoče biti vsaka vas občina in imeti svojo univerzo. To enostavno ne gre. Res ne vem, zakaj je to tako problematično.
Varčevalne ukrepe v visokem šolstvu bi bilo potrebno gledati v tej luči, ne pa da se vsem pavšalno zmanjšujejo sredstva. Nepotrebne programe in univerze naj se ali ukine ali pa združi. Takšna financiranja nekih eksotičnih programov res niso smiselna. S tem se samo oddaljujemo od neke potrebne kritične mase ljudi in sredstev za organizacijo kvalitetnih študijskih programov.
Celo štiri, če štejemo še UNG, ki ima na programu "FIZIKA I. STOPNJE UN, REDNI" v zadnjih petih letih (2008-12) toliko prijavljenih, da se jih lahko prešteje na eno roko, za prijavljene na program "MATEMATIKA UN, REDNI" pa zadostujeta dve roki.
Kot mi je znano, razlog za ukinjanje programov v tem primeu nikakor ni finančne narave. Da fakulteta ni v finančnih težavah, je odkrito stališče dr. Drevenša (ki je sicer farmacevt in prijatelj rektorja),varčevalne ukrepe vlade z navdušenjem pozdravlja: "Eden tistih, katerih mnenja odstopajo od siceršnjega tarnanja nad razmerami, je Gorazd Drevenšek, vršilec dolžnosti dekana Fakultete za humanistične študije (FHŠ) Univerze na Primorskem. Pravi namreč, da je varčevalne ukrepe in ZUJF »poslal sam bog; brez tega bi se na mnogih fakultetah zapravljalo po starem naprej«. Prepričan je, da je na fakultetah še dovolj rezerv, ki ne zahtevajo pregrobih ukrepov in so… Beri dalje »
Ja, odstaviti dekana, ki si je izplačeval čez 150 kEUR plače in honorarjev, ki je za zraven fakulteti še prodajal rabljene avtomobile, poleg vseh ostalih ekscesov, je res "barbarsko divjanje".
Aja, saj res, tisti profesorji, ki so plačani 150-200%, so bili gotovo prvi, ki so se pritoževali nad tem, da morajo za vikend na sejo senata.
Dekan omenjene fakultete je bil ženskega spola (Vesna Mikolič), nikoli ni prodal avtomobila fakulteti, plačo pa je imel po plačnih razredih javnih uslužbencev.
Vidim, da imaš informiranost in izdelanost mnenja v zelo neugodnem razmerju.
Jaz mislim, da je prejšni anonimni malo zamešal osebe. Verjetno ima kaj takega v mislih:
http://www.delo.si/novice/slovenija/direktor-zrs-darko-darovec-zasluzil-dvakrat-vec-kot-rektor.html
Lahko me pa popravi.
En-nov-anonimni
Ja, sorry, res sem zamešal dekana FHS in direktorja ZRS. Ker pa sta si inštituciji precej blizu, se mi zdi čiščenje obeh na mestu, če se hoče univerzi in tudi akademski sferi kot celoti povrniti ugled.
Sicer pa nekaj več, sicer brez imen, piše tukaj:
http://www.finance.si/6691108/Plavi-komet
Z večino mnenj Anonimnega se ne strinjam, z nekaterimi pa se, vendar ne vem, kako bi mu odgovoril, saj ni jasno niti to, ali naj ga ogovarjam v ednini, dvojini ali množini.
Glede na razlicnost mnenj je verjetno pravilna kar mnozina.
S katerimi razmisljanji pa se strinjate?
Kakšen je bil potem rezultat glasovanja?
Prestavili so ga na naslednji teden.
@L. Omladič: "Da ne bo dileme: dejstvo, da ima nek program zelo majhen ali celo nikakršen vpis, je zelo pomembno in ga absolutno ne smemo ignorirati." OK, ampak jaz bi pa najprej vendarle rad slišal, zakaj ima nek program, v tem primeru filozofija, tako slab vpis? Človek bi pomisli, da je primorski "bazen" vendarle tako velik, da bi se našlo nekaj mladih ljudi, katere bi zanimal študij filozofije. Razlogov je več, tu bom zgolj omenil enega, najpomembnejšega: diskurz (družbena vez). In v zvezi s tem nekaj pojmov: hegemonija pravnega in ekonomskega jezika (recimo, pojem "učinkovitost" nam razloži ekonomija, pojem "pravično"… Beri dalje »
Nekje zgoraj je omenjeno, da je zaposljivost 20-30%, kar verjetno odgovori na zastavljeno vprašanje.
Jaz mislim, da so časi, ko smo se vpisovali na faks zaradi zanimanja, minili. Vedno več ljudi – upravičeno – gleda tudi na možnost kasnejše zaposlitve in jaz ne vidim, kako bi lahko na Primorskem v vsaki generaciji zaposlil nekaj filozofov.
Anonimni OK, to sicer tudi sam vem, vendar dobra iztočnica za naslednje vprašanje: Kdo ali kaj v neki družbi določa oziroma determinira katere smeri bodo bolj ali manj zaposljive? In pa seveda najpomembneje, kdo ali kaj določa kaj sploh je delo? Kdo določa – če skočim malo k Marxu – katero delo (blago) sploh ima ceno? Namreč poglejva njegovo naslednjo misel (Odtujeno delo, 1844), sicer iztrgano iz konteksta, katera pa mi vendarle lahko posluži za vprašanje, torej: "Delavec postane tem cenejše blago, čim več blaga izdela." (K. Marx) Misel je pravzaprav trivialna in povsem logična, ampak kako je s tem… Beri dalje »