Biodiverziteta in varstvo narave
Javna podpora varovanju biotske raznovrstnosti je visoka in nevladne organizacije pozitivno prispevajo k oblikovanju politik na tem področju; 35.5% ozemlja je proglašenega kot del mreže Natura 2000, kar jenajvečji delež med EU članicami….Vendar je velikost strogo zavarovanih območij manjša od OECD povprečja. Zgolj 4% ozemlja ustreza strogim merilom IUCN kategorij I-II, in le 44 % vseh življenjskih habitatov ter 20% vrst v okviru posebnega interesa Evropske skupnosti dosega dobro stanje ohranjenosti. Sladkovodni, travnati ter šotni habitati zahtevajo boljše varovanje kot sesalci, dvoživke, ribe in ne-vaskularne rastline. (Neroden prevod, angl. besedilo pravi: Freshwater,
peatland and grassland habitats require better protection, as do mammals, amphibians, fish and nonvascular plants.)
Upravljanje z vodami
Kljub izvajanju upravnih nadzornih in ekonomskih instrumentov še vedno obstaja tveganje, da kakovost voda ne bo ustrezala zahtevam EU Okvirne vodne direktive glede dobrega ekološkega, kemijskega in količinskega stanja voda do leta 2015, predvsem v primeru jezer in podtalnice. Izboljšanje in širjenje preskrbe s pitno vodo ter infrastrukture za odpadne vode je poseben izziv, saj je le 53 % prebivalstva priključenega na omrežje čiščenja odpadnih voda, medtem ko ostali uporabljajo greznice. Delno je razlog v razpršeni poselitvi in visokih stroških priključitve na omrežje, pa tudi v slabšem prostorskem načrtovanju in nizki prioriteti zbiranja in upravljanja z odpadnimi vodami.
Podnebne spremembe in onesnaženost zraka
Koncentracije onesnaževal kot so SO2, NO2 in CO, so bile pod mejnimi vrednostmi, stopnja izpostavljenosti mestnega prebivalstva prašnim delcem in ozonu pa je bila v večino obravnavanega obdobja med najvišjimi v državah EU-27. Koncentracije teh onesnaževal nad dnevnimi in letnimi mejnimi vrednostmi so bile opažene marsikje po državi. Ključni dejavniki, ki so pripomogli k temu, so: cestni promet v urbanih centrih, raba lesa za ogrevanje v gospodinjstvih in neugodne temperaturne inverzije. V bližini industrijskih naprav in elektrarn je še nekaj problematičnih točk, kjer koncentracije tradicionalnih onesnaževal zraka negativno vplivajo na človekovo zdravje. …
Doseganje ciljev politike v zvezi z zmanjševanjem učinkov podnebnih sprememb in ukrepov za varstvo zraka zahteva občutno zmanjšanje okoljskega odtisa prometnega sektorja. Prometna politika je bila orodje za razmah gradnje cest in pospeševanje rabe tako tovornih kot potniških cestnih vozil. Ta trend je bil še okrepljen zaradi pomanjkanja ustreznega načrtovanja prostorske rabe, nezadostne infrastrukture javnega potniškega prometa in visokega deleža tranzitnega cestnega prometa. Posledično je Slovenija ujeta v ogljično visoko intenziven prometni sistem, za katerega spremembo po potrebna vrsta let.
Upravljanje z odpadki
V Sloveniji je več onesnaženih območij, kot posledica preteklih industrijskih dejavnosti ali neustreznega odlaganja in obdelave odpadkov. Številni ukrepi so bili sprejeti za omejitev onesnaževanja vode in zraka ter čiščenju onesnažene zemlje. Vendar pa je napredek počasen zaradi visokih stroškov in tehnične kompleksnosti dekontaminacije prizadetih območij. Kratkoročno bi bilo treba pripraviti podrobnejše programe za vsako lokacijo in zagotoviti ustrezne vire, pri čemer bi bilo potrebno kot merilo prednosti ukrepanja uporabiti tveganje za zdravje ljudi in okolje.
Mednarodno sodelovanje
Slovenija se je v letu 2011 pripravljala na ratifikacijo Protokola o vodi in zdravju slednje konvencije iz leta 1999, vendar je še vedno razmišljala ali naj ratificira Protokol o civilni obveznosti in kompenzaciji za škodo zaradi čezmejnih učinkov industrijskih nesreč na čezmejne vode. … V skladu z Ramsarsko konvencijo o mokriščih je doslej določila tri mokrišča, glede še šestih, ki so opredeljena v Nacionalni program varstva narave 2005-15 pa nekoliko zamuja.
Trajnostni razvoj
Vendar je bila absorpcija [EU] sredstev za okoljske naložbe počasna. Na polovici izvedbenega obdobja 2007-13 je bilo pripravljenih pogodb za manj kot tretjino razpoložljivega proračuna in zgolj 14 % potrošeno s strani koristnikov (beneficiaries). Zamude so bile pomembne zlasti v odpadkovnem in železniškem sektorju. …
bruto poraba za raziskave in razvoj (R&D) za okoljske namene se je več kot potrojila v obdobju, ki ga presojamo. Njegov delež v celotnem R&D se je zvišal z 0,8 na 2,2 %. Vseeno, ti deleži so še vedno manjši kot tisti v veliko drugih OECD držav. Razen tega, rezultati slovenskega sistema inovacij, merjeni s številom in rastjo vseh prijav patentov, so nizki, če jih primerjamo z večino ostalih OECD držav.
Izvajanje okoljskih politik
Drobljenje lokalnih skupnosti in nezadosten pregled s strani nacionalne ravni vlade ovira uravnoteženje razvojnih potreb lokalnih skupnosti in varovanje ter racionalno rabo naravnih virov pri pripravi prostorskih planov. To je prispevalo k širjenju urbanih območij, drobljenju življenjskih prostorov in daljšim potem na delo z osebnimi avti ob pomanjkanju alternativnega javnega prevoza. Sosednje lokalne skupnosti redko koordinirajo svoje prostorske plane in včasih celo tekmujejo za industrijske in trgovske razvojne projekte. Pomanjkanje sodelovanja na lokalni ravni še poslabša pomanjkljiva koordinacija med pristojnimi resorji na vladni ravni. Postopki presoj vplivov na okolje bi morali nuditi zadostna varovala in pogoje za udeležbo javnosti, še posebej v primerih, ko se presoje izvajajo zatem, ko je bil projekt že vključen v prostorski načrt. Investitorji vse bolj iščejo načine izogibanja sodelovanju javnosti pri načrtovalskih odločitvah. (ENVIRONMENTAL PERFORMANCE REVIEW OF SLOVENIA, Assessment and recommendations)
