Na FDV bodo v četrtek, 24. maja 2012 ob 14.00, v senatni sobi organizirali okroglo mizo o GSO z naslovom: »(Ne)znanje in stališča prebivalcev Slovenije o GSO«. Povod so izsledki ciljnega raziskovalnega projekta »Socio-ekonomski dejavniki gojenja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji«, kjer so izvedli javnomnenjsko raziskavo o stališčih prebivalcev Slovenije o GSO.
Raziskava je pokazala tri ključne ugotovitve:
1. večina prebivalcev Slovenije ima negativno stališče o GSO ne glede na vrsto in uporabo,
2. večina nima dobrega znanja o GSO in
3. njihovi glavni viri informacij so množični mediji.
-
Pozdravljeni, Mogoče komentar na tem mestu ni ravno ustrezen, pa vendar. Ne bom imel časa za udeležbo na debati, ker pa me to področje zanima, svoje mnenje podajam na tem mestu. Menim, da sam ne sodim v nobeno od navedenih kategorij, ki jih je zajela ta statistika. Hkrati menim, da moje mnenje deli velik del moje okolice, tako družboslovcev, kot naravoslovcev, in sicer, da sprejemam tehnologijo to konkretno in tehnološke dosežke človeštva na splošno, sporno v zvezi s to konkretno tehnologijo je, da za njo stojijo multinacionalke. Vsakomur je jasno (nevednemu ali ne nevednemu), da te mastodonte zanimajo le njihove… Beri dalje »
Zgodbo o GSO in njihovi domnevni nevarnosti za biodiverziteto je bolje jemati precej z rezervo.
Dejstvo je, da je kmetijstvo – z ali brez GMO – in z njim povezana izguba habitatov, daleč največji neposredni vzrok krčenja biodiverzitete. Vzrok, ne le nevarnost.
Izpostavljati GMO kot zelo pomemben faktor pri resničnem problemu krčenja biodiverzitete, je zato po mojem mnenju prej napačno odvračanje pozornosti od pravih vzrokov, s katerimi bi se morali ukvarjati glede ohranjanja biodiverzitete.
Hvala za komentar, vendar ali ne gre za napad na slamnatega moža? Govor je o GSO, prednostih in slabostih konkretno te tehnologije. Seveda je trenutno, in očitno dolgoročno tudi, drobno kmetijstvo (sploh ne vem če je to pravi termin za "small scale farming") najboljša stvar za reševanje problemov lakote, kot poudarja WHO (zgoraj je link) in ohranjanje biodiverzitete, se popolnoma strinjam. Ideje so, da bi lahko več hrane pridelali v mestih, se pravi res na drobno, kar je sedaj značilno za Azijo, lahko pa bi bilo tudi za nas. Bistvena razlika je v paradigmi, s spodbujanjem malega kmetijstva, se opolnomoči… Beri dalje »
Če je "govor o GSO, prednostih in slabostih konkretno te tehnologije", je razjasnitev zadeve o GSO in biodiverziteti dokaj pomembna, saj ogrožanje biodiverzitete nastopa kot eden glavnih očitkov proti GSO.
Zdaj, kakor jaz kot laik uspem spremljati strokovno razpravo, resno tveganje GSO za biodiverziteto ni bilo nikoli izkazano.
Mislim, da je zato vprašanje kmetijstva in vpliva na biodiverziteto, treba ločiti od GSO vprašanja. Strinjam se s tem, kar praviš o prednostih "drobnega" kmetijstva, a hkrati se mi zdi možno, da bi GSO tehnologija v ustreznih okoliščinah lahko nastopala kot podpora okolju prijaznega kmetijstva – tudi "drobnega".
A veš da res – tvoja ideja mi je najbolj blizu. Vendar mislim, da razmišljava idealistično. Velik posel, ki se ustvarja s to tehnologijo pomoje ne omogoča mirnega sobivanja, ker je tak razkorak v ceni. Kako naj bo tehnologija poceni, če so raziskave drage, ista podjetja nam tržijo cepiva in razlogujejo na tak način. V redu, nam bi GS poljščine zagotovil naš Inštitut, pozdravljam to delo, vendar ne bi želel, da naš know-how korporacije enostavno kupijo, če ne med to generacijo naših znanstvenikov pa v naslednji… Lahko da take prihodnosti kot si je želiva ne bo ampak bo: GSO ali… Beri dalje »