Nekaj misli Aljža Uleta iz članka Staša Zgonika z naslovom Na temačni strani Alp v zadnji Mladini:
In kakšna naj bi bila videti »odrasla« Slovenija, če ji za zgled postavimo Nizozemsko? Kot pravi Ule, na Nizozemskem ni čutiti takšnega pesimizma kot v Sloveniji. Zaradi drugačne kulture Nizozemci svojega pesimizma ali nesreče sicer ne kažejo navzven, zato je družbeno ozračje težje presojati. Jadikovanje ni družbeno sprejemljivo, zase moraš poskrbeti sam. Tudi razkazovanje premoženja ni družbeno sprejemljivo, poudarek je na enakovrednosti. »Najlepši primer je njihova obsedenost s kolesom. To ni le poceni in hitro, ampak se z množičnim kolesarjenjem zmanjšajo tudi negativni vplivi medsebojnih primerjav in potrebe po agresivni moči.« Poleg tega so Nizozemci svarila o prihodnosti vzeli veliko resneje kot mi in krizo prenašajo razmeroma dobro. »Pokojninsko reformo so izpeljali že pred leti, banke so delno nacionalizirali in jih ponovno prodali, pri tem pa veliko zaslužili. Precej nekoč državnih podjetij je v zasebni lasti, zaradi dobre in zares avtonomne regulacije brez mižanja na eno oko – pa ne delajo katastrofalnih potez. Veliko odločitev sprejemajo javne agencije, ki so neodvisne od politike, nosijo odgovornost za svoje delo in se opirajo na domače ali tuje strokovne analize. Strokovnjak ni kdorkoli, ampak se zahteva mednarodna prepoznavnost. V strokovni analizi ni prostora za socialni korektiv ali klientelizem,« našteva Ule. Opaža tudi veliko razliko v odnosu mladih do svoje prihodnosti. »Mladi Nizozemci se v ambicijah ne omejijo na domovino, ampak imajo pred seboj vso Evropo. V življenju si želijo izzive namesto zanesljivih, četudi dolgočasnih služb. Študenti ne zahtevajo od države, da jim priskrbi zaposlitev, ampak sprejmejo odgovornost za izbiro študija, svoje zahteve pa usmerijo v predavatelje. Čeprav oziroma ravno zato, ker so zaposlitve manj zanesljive kot v Sloveniji, imajo ljudje pred seboj veliko alternativ, in s tem so zadovoljni.«
