O vaši novi metodi zdravljenja živali z matičnimi celicami, kar že tržite prek podjetja Animacel Biotehnologija, so ocenjevalci inovacij pisali v superlativih. Kako je prišlo do te inovacije, ki vsaj na prvi pogled odstopa od vaših siceršnjih raziskav?
Drži, da se mi v glavnem ukvarjamo z raziskavami možganov, med drugim tudi v okviru projekta, ki ga finančno podpira ameriška vlada.Toda mene zanimajo tudi matične celice in tako se mi je nekega dne porodila ideja, da bi se lotil tega projekta. Ker vem, da v ljubljanskem kliničnem centru uporabljajo terapijo z matičnimi celicami pri določenih oblikah srčnega popuščanja, je bila moja prva ideja, da bi se tega lotil pri mačkah in psih. Nato smo razvili učinkovito zdravljenje oziroma lajšanje težav pri številnih živalskih boleznih, kot so obraba hrustanca, kolčne displazije, artroze ter poškodbe in vnetja kit in vezi, morda bomo to razširili tudi na poškodbe hrbtenjače. Zaenkrat zdravimo pse, predvidoma bomo v kratkem podoben način zdravljenja ponudili tudi pri konjih in mačkah. Klinični potek zdravljenja je dokaj preprost in tudi za žival dokaj nestresen.Pomoč ste menda potrebovali tudi vi, in to zaradi zapletov pri ustanovitvi firme Ani macel Biotehnologija…
Naše podjetje je spin out, kar pomeni, da je ideja nastala v univerzitetnem okolju, kasneje pa smo ustanovili podjetje za trženje te inovacije. Pri ustanavljanju smo imeli precejšnje težave. Govorili so nam, da smo tajkuni, da s tem privatiziramo in uničujemo fakulteto… V odločilno pomoč pri ustanovitvi nam je bila podpora vodstva univerze. Žal ljudje v večini naših akademskih okolij enostavno ne razumejo, zakaj je nujno potrebno povezovanje znanosti in gospodarstva, da prihaja denar za njihove plače in raziskave iz davkov, ki jih država lahko pobira samo iz gospodarstva. Več kot bomo imeli novih podjetij z visoko dodano vrednostjo, več denarja se bo lahko vrnilo v akademsko sfero.Bi podjetje lahko ostalo v okviru fakultete?
Ne, ker bi tam lahko delali samo v zelo omejenem obsegu, zato ne bi mogli izkoristiti tržnih potencialov, ki se nam ponujajo. Naj bom konkreten – s fakultetno opremo in kadri bi lahko izpeljali le nekaj zdravljenj na leto, zdaj pa v prvem letu računamo na nekaj sto, v nekaj letih pa že nekaj tisoč zdravljenj. Poleg tega fakulteta ne more odpirati poslovalnic v tujini, mi pa imamo velike načrte za širjenje v tujini, konkretno se ta trenutek že pogovarjamo o odprtju poslovalnic na Hrvaškem in v ZDA, v drugi polovici naslednjega leta pa nameravamo naskočiti trge v severni Italiji, Avstriji in Nemčiji.
