Iz članka v današnjem Dnevnikovem Objektivu (avtorja Sašo Polanec, Aljoša Feldin)
Slovenija je edina država, ki davčne stopnje prikraja tako, da se splošna davčna olajšava znižuje z višino dohodka. Če je na primer bruto plača nižja od 10.342,80 evra, bo splošna olajšava znašala 6.205,68 evra, za bruto plačo med 10.342,80 in 11.965,20 evra bo znašala 4.205,74 evra, za bruto plačo nad 11.965,20 evra pa le še 3.143,57 evra.Z višjo bruto plačo tako dohodnina ne raste le zaradi višje davčne osnove, ampak tudi zato, ker se znižuje splošna olajšava. V tabeli so prikazane: višina bruto plače, socialnih prispevkov, splošne davčne olajšave, dohodnine, neto plače in povprečne davčne stopnje za določene višine dohodkov. Iz nje je razvidno, da se ob povečanju bruto plače zgolj za 1 evro, z 10.342,80 na 10.343,80 evra, neto plača zmanjša za kar 319 evrov.Kritični bralci bi lahko ob navedenih podatkih skomignili z rameni, češ da gre za relativno majhen interval dohodkov in da takšna davčna anomalija ni preveč škodljiva za delovne spodbude. Vendar pa je takšen pogled napačen, saj je v intervalu med 10.363 in 10.832 evrov okoli 2,5 odstotka vseh zaposlenih, v naslednjem intervalu pa okoli 2 odstotka vseh zaposlenih (podatki SURS), kar vsekakor ni zanemarljivo.
Za nekaj čez 4000 ljudi bi torej bilo bolje, če bi jim plače znižali…
-
V intervalih nad 10.363 bruto mesečne plače naj bi bilo 4,5% vseh zaposlenih? Ali to res drži, sliši se precej nenavadno …?
"Vendar pa je takšen pogled napačen, saj je v intervalu med 10.363 in 10.832 evrov okoli 2,5 odstotka vseh zaposlenih, v naslednjem intervalu pa okoli 2 odstotka vseh zaposlenih"
Dobro vprasanje. Red velikosti se sicer slisi prav. Morda je kje objavljena porazdelitev zaposlenih po prejemkih? (Kaksen lep graf bi se prav prilegel k tej zgodbi)