Vemo, da je Nemčija letos sprejela prelomno energetsko strategijo, ki se v celoti odpoveduje jedrski energiji do l. 2022, ko naj bi ugasnili še zadnjo nuklearko. Istočasno naj bi izpadlo jedrsko energijo zamenjali z energijo iz obnovljivih virov, v katere bodo naslednjem desetletju pospešeno vlagali.
Pomembne okoljske organizacije, npr. Greenpeace, so to politiko močno pozdravile, prav tako združene evropske zelene politične stranke; obojim je protijedrsko stališče zapisano takorekoč v genih. Že druga katastrofalna nesreča spet kaže, da je zgodba o jedrski energiji kot nasploh varni in čisti, mit, na kar protijedrska gibanja opozarjajo že ves čas. Glavna tveganja so varnost elektrarn – Fukušima je primer, ko so graditelji in upravljalci zavestno ignorirali znana tveganja; nerešeno vprašanje, kam in kako dolgoročno spraviti jedrske odpadke; povezava z vojaško in industrijo orožja; in onesnaževanje pri pridobivanju in predelavi urana.
Bi morala biti s tem zgodba zaključena? Sam se pridružujem precej manjšinskemu stališču znotraj “okoljskega bloka”, da so se okoliščine zaradi odkritja podnebnih sprememb in njihovega vzroka, bistveno spremenile. Tveganja, ki jih prinašajo, so tako velika, da mora biti zmanjševanje izpustov CO2 prva prioriteta današnjih energetskih strategij. Enako ali še bolj pozorni moramo biti na nerešene okoljske probleme jedrske energije, a istočasno moramo presoditi, ali je popolno nasprotovanje JE danes racionalna drža.
Greenpeace in ostali nasprotniki jedrske energije, ki se zavedajo urgentnosti podnebnih sprememb, izhajajo iz ene ključne trditve. Trdijo, da je dilema, ali jedrska energija, ali fosilni viri, lažna: odpoved jedrski energiji naj bi sprostila investicijski potencial za vlaganja in razvoj obnovljivih virov; nasprotno pa naj bi vlaganje v jedrsko energijo blokiralo razvoj OVE in ohranjalo nezdrav vzorec večanja porabe na videz neskončno razpoložljive energije.
Morda ta trditev celo drži; vendar, ali ne zgreši bistva, to je odgovora na vprašanje, kako bi odpoved jedrski energiji dejansko vplivala na izpuste CO2? Tu odgovor ni več tako preprost. Revija New Scientist je v zadnji številki (2.8.2011) objavila izračun znanstvenega novinarja in avtorja knjig o energetiki Davida Strahana. Strahan analizira primer Nemčije in navaja naslednje podatke.
Nemčija danes proizvede 40% svoje električne energije iz virov, ki so v glavnem nevtralni glede izpustov ogljika. Od tega je 23% iz jedrskih elektrarn, 17% pa iz obnovljivih virov.Načrt nemške vlade predvideva zaprtje jedrskih elektrarn v tem desetletju, in istočasno povečanje deleža obnovljivih virov elektrike na 35%.To (ob zaprtju vseh JE) pušča 5% negativne razlike ne-ogljičnih virov elektrike. Da bi jo pokril, nemški načrt predvideva do l. 2020 izgradnjo novih 20 GW elektrarn na fosilna goriva, od tega 9 GW elektrarn na premog, ki so po ogljičnem odtisu najslabše izmed vseh tehnologij proizvodnje električne energije.Če bi Nemčija ob enakem vložku v obnovljive vire ohranila jedrske elektrarne in namesto tega ukinila sorazmerni delež elekrarn na fosilna goriva, bi njen delež brez-ogljične električne energije v desetletju znašal 58%.Nemška odpoved jedrski energiji bo nazadnje povzročila dodatnih 300 milijonov ton izpustov CO2 v obdobju do l. 2020. To je več kot letni izpusti Italije in Španije skupaj, ali skoraj enako prihranku, ki ga celotna EU načrtuje skozi politike učinkovite rabe energije (335 milijonov ton CO2) [*]
Takšne analize od nas terjajo resno in racionalno presojo. Na zadnje obnovljivi viri niso nekaj, kar bi bilo kar tako “dobro po sebi”; na zadnje moramo argumentirano in čim bolj empirično podprto presoditi, katera tveganja so bolj ali manj sprejemljiva. In to čim bolj brez čustev in preteklih ideoloških investicij – četudi zelenih.
-
Brez preteklih ideoloških investicij – to ne vem če je realno.
Sicer pa se tudi meni zdi ta vrstni red zapiranja elektrarn napačen – najprej zapreti elektrarne na fosilna goriva, šele nato jedrske.
Kren, lahko da Luka cilja na neko povsem novo ideologijo, ki ne bi temeljila na preteklih ideoloških investicijah.:) Prepričan sem, da Luka ve, da se ni moč izviti iz primeža ideologij ali pa se jim na kakršen koli način ogniti. Mene pri tem bolj bega ena druga reč in sicer – tu ne mislim na kakršno koli teorijo zarote – vendar, kaj pa če smo tu priča, tistemu "Rumsfeldovemu unknown-unknowns" in pravzaprav "mi ne vemo", da vlade velikih sil vedo nekaj kar "mi ne vemo". Sam si ne znam razložiti, glede na zgornji blog, povsem iracionalno početje in to početje… Beri dalje »
Ne smemo pozabiti na ekonomski vidik: Nemčija je ena izmed glavnih svetovnih izvoznic vetrnih in sončnih elektrarn, medtem ko nima jedrske industrije. Tudi v gradnji novih "čistejših" termoelektrarn so na vrhu – po mojem mnenju bodo v prihodnjih letih močno pritisnili na ostale države evropske unije, da čim bolj sledijo njihovem vzoru. Tudi če se zdi, da je Nemčija popustila trenutnim antinuklearnim pritiskom javnosti, so jih verjetno le izkoristili za bolj dolgoročno promocijo svojega gospodarstva…
Skrajni čas je, da izgradimo nov blok JEK2. Bomo švabom prodajali štrom. Zeleni pa itak fantazirajo. Takoj ko so začeli zapirat JE v Nemčiji, takoj jim je gospodarstvo začelo pešat in že čutijo primanklaj miljadr EUR zaradi izpada uranovega davka. Tipična politična odločitev. Rusi že gradijo JE da jim bodo prodajali El.
Sedaj jih zapirajo čez par let jih bodo pa spet odpirali 🙂 Boste videli, da bo tako.