Še en pomemben zakon, ki ga je MG v javno obravnavo dalo sredi poletja, je Energetski zakon, torej ključen, več kot petsto členov dolg krovni akt, ki ureja vse energetsko v državi, od krovne politike do trga z energijo.
Ne zamenjujmo ga z Nacionalnim energetskim programom 2010-2030, ki je deležen večje pozrnosti javnosti, in ki je prav tako sedaj v javni obravnavi. Pravzaprav ne morem več verjeti, da je naključje, da so oba dokumenta javnosti ponudili čez poletje. Šele po izrecnih protestih smo dosegli, da so obravnavo NEP podaljšali do jeseni. Energetski zakon pa je v javni obravnavi do 25.7.2011.
To je slaba praksa, ali pa (bolj verjetno) običajna praksa energetikov, da se stvari odvijajo karseda proč od vmešavanja javnosti, ki nazadnje povzroča le težave. Gotovo je v predlogu zakona veliko stvari, ki bi morale biti problematizirane, pa bodo zaradi časovnice in poletnega medijskega zatišja šle mimo.
Ena takšnih, na katero so opozorili okoljevarstveniki iz Posočja, je odprava omejitev za gradnjo energetskih objektov na zgornji Soči, torej od Mosta na Soči do izvira Soče v Trenti. Verjetno težko verjamete zapisanemu, ampak takole se glasi zadnji, 565.člen:
(1) Zakon o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki …, ki v 3. in 4. členu prepoveduje gradnjo in rekonstrukcijo energetskih objektov ali naprav na odseku od izvira Soče do vtoka Idrijce pri Mostu na Soči … in Zakon o ohranjanju narave , ki ne vsebuje določb o ukinitvi statusa naravnih vrednot, se na zavarovanem območju za reko Sočo s pritoki za umeščanje energetskih objektov v prostor ne uporabljata.(2) Gradnja in rekonstrukcija energetskih objektov ali naprav se lahko načrtujeta na odseku od izvira Soče do vtoka Idrijce pri Mostu na Soči tudi na območju naravne vrednote, ki se s sprejetjem uredbe o državnem prostorskem načrtu na lokaciji prostorske ureditve državnega pomena ukine. (EZ-1, Predlog v javni obravnavi, 565.čl.)
Načelno ne nasprotujem temu, da se tudi v zgornjem Posočju pod določenimi pogoji izrablja obnovljiv energetski potencial voda z malimi hidroelektrarnami. Ne smemo pa dovoliti, da v imenu tega, energetski zakon z eno splošno gesto v celoti odpravlja krovno zaščito, ali kot v 2. členu preprosto omogoča ukinitev naravne vrednote.
Dobronamerno zaupanje ni na mestu. Iz kolektivnega spomina so že precej izginili pravzaprav prvi državljanski okoljevarstveni boji v Sloveniji: še iz 60′ let proti načrtovani HE Trnovo, ki bi spremenila Sočo vse do Bovca in danes tako priljubljene kajakaške aleje pač ne bi bilo, in iz 70′ let proti HE Kobarid, ki bi poplavila najlepše tolmune Soče v soteski. (Gl. npr. zbornik 60 let Soških elektrarn, str. 36, 42).
Vsaj HE Kobarid je v očeh energetskih holdingov še vedno močno aktualna. Denimo, direktor HSE Matjaž Janežič jo je omenil v svoji predstavitvi ob desetletnici HSE marca letos kot enega “ključnih projektov” (str. 15) in načrtovanih ključnih naložb v prihodnosti (str.18).
Še zadnja nenavadnost je tole: Nacionalni energetski program 2010-2030 ne predvideva gradnje elektrarn na zgornji Soči, in je zato tudi deležen kritik podjetja Soške elektrarne, ki se za njih zavzema. Energetski zakon, ki je v javni obravnavi istočasno kot NEP, pa nasprotno od Nepa njihovo možnost očitno odpira.
EDIT: Dva članka v Delu (14.7.2011)
Posebej slednji članek je zelo zanimiv. Velike apetite Soških elektrarn za gradnjo HE na zgornji Soči direktor Vladimir Gabrijelčič utemeljuje z besedami: “»Vsi zagovarjamo obnovljive vire in nočemo termoelektrarn ali nukleark, ampak na sedanji način ne bomo imeli nič«. S prvim delom stavka se strinjam. Ampak. O katerem “sedanjem načinu” je govor? Novi nacionalni energetski program predvideva nuklearko (ali dve) IN termoelektrarno!
In v tem je bistvo: smiselno je narediti kompromis pri degradaciji naravnega okolja zaradi izrabe obnovljivih virov, ČE TO NADOMESTI fosilno (ali, iz stališča nekaterih) jedrsko energijo. Kakor potekajo zadeve pri nas, pa istočasno planiramo vse: fosilno, jedrsko, in obnovljivo. In vsak investicijski lobi uporabi prav enak argument kot Gabrijelčič, le da ga formulira iz svoje strani.
-
Hvala za te zanimivosti, nisem vedel, da se je nekoč že načrtovalo HE Trnovo in HE Kobarid.
HE Kobarid kajakašem ne bi škodila v primeru, da bi bila grajena od Kobarida navzdol, pod napoleonovim mostom, ko se reka umiri. Ves preostali del navzgor od tam pa je edinstven in treba bi bilo naredit vse, da se ga ne uniči.
@Luka: "Šele po izrecnih protestih smo dosegli, da so obravnavo NEP podaljšali do jeseni." Luka kdo ste vi, ki ste to dosegli? Ali je to kaka skupina ljudi, ki je "organizirana" v neke vrste gibanje (recimo eko-gibanje)? Zanima me zaradi tega, ker če je to to, bi bilo mogoče dobro povedati o tej skupini ljudi in samem gibanju kaj več. Morebiti bi se potem v tako gibanje vključilo več ljudi. Tudi sam bi se, seveda v primeru (kar pa mislim da pri vas ni), če to ni neko gibanje katerga podlaga je New Age-eko-vrnimo se k materi naravi-ideologija. Toliko o… Beri dalje »
Nič tako skrivnostnega. 🙂 Javna obravnava je pač javna, v njej lahko sodeluje vsak, podaljšanje pa smo povsem nekoordinirano zahtevali iz zelo različnih strani. "Po funkciji" se razprave sicer udeležujem tudi kot član sveta za trajnostni razvoj, v katerega me (žal) ni imenovala Mati Narava, ampak vlada 😉
Opravičujem se za ta "off topic", vendar nekako ne morem mimo naslednje trditve: @Luka:"Javna obravnava je pač javna, v njej lahko sodeluje vsak, …" Se strinjam, sicer ne vem ali je bila javna razprava ali ne, vendar vsekakor verjamem temu. Ampak ob tem se mi zastavi tudi vprašenje: "Kaj sploh pomeni "javna obravnava"?" ali natančneje: "Kaj je javno?" Ali nismo tu priča, da določena "elita", različna, recimo (da ne kompliciram) politična in intelektualna, na nek način določi prostor, za katerega trdijo (tudi skozi zakonodajo), da je javni, iz tega prostora je pa na različne načine "izključenih" zelo veliko število ljudi.… Beri dalje »
Po moje bodo (ali, upam, da bodo) v prihodnjem razvoju debokracije prav "javne obravnave" imele vse večjo in ključno vlogo. Na ta način bo del javnosti, ki o nekem zakonu ima kaj za povedati, vedno bolj aktiven pri zakonodajnem postopku. Odkar bolj spremljam (vsaj na okoljskem področju, je ta premik kar očiten in vedno več zanimanja je za te obravnave.Zdaj, mene niti ne bi skrbelo, da v javni obravnavi sodelujejo samo "nekateri", ne pa vsa javnost – pravzaprav je to smiselno, aktivno kot državljan sodeluješ pri tistem področju, na katerega se spoznaš ali si zanj posebej zainteresiran.To je lahko en… Beri dalje »