V članku, omenjenem v včerajšnji kolumni, se v sklepnem delu pojavi angleški pregovor “One swallow does not a summer make“. Saj rek že poznate in nemara tudi v angleški različici, a je vendarle zanimivo, da v angleščini lastovke (ne) prinašajo poletja, pri nas pa pomladi! (Je to morda kakorkoli povezano z dejanskimi vzorci selitev različnih lastovk, da se v naše kraje vračajo že na pomlad, v Veliki Britaniji pa s poletjem?)
Kakorkoli že, takih primerov, ko so reki v enem jeziku malo drugačni kot v drugem, je nemara kar veliko. Spomnim s tudi ilustracije iz neke knjige o prevajanju Umberta Eca, ko Angleži pravijo “you’re just pulling my leg“, Italijani pa (tako kot Slovenci) ne “stai solo tirandomi la gamba” (vlečeš me za nogo), ampak “mi stai prendendo per il naso” (vlečeš me za nos). Zakaj britanska noga postane italijanski ali slovenski nos?
O tovrstnih vprašanjih so gotovo že bile napisane knjige – če poznate kakšno dobro, se priporočam. Sicer pa ni razloga, da se ne bi zabavali z zbiranjem konkretnih primerov takih drobnih razhajanj med slovenskimi in tujimi reki ali izrazi. Če imate kakšnega zanimivega, je dobrodošel med komentarji!
-
Matej,
meni je zelo vsec razlicno poimenovanje bliznjega vzhoda. Obmocju, ki mu pri nas recemo bliznji vzhod (Izrael, Sirija, Jordanija in okoliske drzave) recejo v Britaniji srednji vzhod (Middle east) – ocitno se pri njih vzhod zacne nekoliko prej, domnevam, da ze kar nekje pri nas in smo bliznji vzhod zgodovinsko gledano za njih ze mi 🙂
Velik del Evrope ima frazo "delati se Francoza". Francozi rečejo "delati se Angleža".
http://razvezanijezik.org/?page=delati+se+francoza
Hvala obema. Francozi imajo tudi levice anglais, Britanci pa the French disease. V bistvu so glede slednje imeli vsi svoje "najljubše" sosede, ki naj bi jim jo naprtili.
Takih geografskih primerov je gotovo še veliko. Recimo tisti, da je nam nekaj "španska vas", Britancem grščina, Špancem in Grkom pa kitajščina.
Kaj pa primeri, ki so vezani na druge značilnosti – recimo dele telesa ali bivanjske navade?