Družboslovec, ki temelje kapitalizma postavlja pod vprašaj, ne prinaša profita,zaradi tega je v končni fazi nezaposljiv. Če pa se že lahko zaposli, se lahko zaposli kot trobilo, pr-ovec, a s tem je prodal dušo.. Družboslovje je potrebno zelo potrebno, a ne v tem sistemu.
Anonimni, hvala za komentar, a ga ne razumem povsem. Predvsem me bega naslednje: 1. Menite, da družboslovci že po definiciji dvomijo v kapitalizem, ali merite na kako specifično podzvrst oziroma skupino družboslovcev? 2. Kaj pomeni (nedopustno oziroma neproduktivno) postavljati temelje kapitalizma pod vprašaj? Ugibam, da ne zgolj dvoma v tisto različico njegove prakse, ki nas je pripeljala do današnje krize? 3. Če jih beremo enega za drugim, trije stavki kažejo nekakšno protislovno sliko smiselnosti družboslovja: prvi sporoča, da je do sistema prekritični družboslovec nezaposljiva, izgubljena duša; drugi, da se nič bolje ne piše tudi ne-kritičnemu družboslovcu, ki je sicer zaposlena,… Beri dalje »
Anonimni
13 - št. let nazaj
Odgovor na prvo vprašanje, če je dober družboslovec, vsekakor.Odgovor na drugo- če ga postaviš v fabriko se bo zavzemal za boljše plače delavcev in ne za profit- kdo hoče takšnega delavca?Odgovor na tretje- govorim iz lastne izkušnje, življenje še zdaleč ni neprotislovno in logično( res pa je da bi morala povedati, za katero vejo družboslovja gre, če uporabim to organsko metaforo, a v končni fazi to ni bistveno)Upam da v boljšem- kolega filozof mi je dejal da se lahko razen v šolstvu zaposli le še kot organizator revolucije, ko sem ga pa vprašala, kje so tisti veliki umi konca osemdesetih,… Beri dalje »
Anonimni
13 - št. let nazaj
Nekaj sem pozabila dodati, mislim da se je o smiselnosti moje veje znanosti spraševal že nek francoski filozof, tisti ki je pisal o simulaciji itn, se mu ne spomnim imena. Smiselnost družboslovca pa je v kritiki kapitalizma, objavljanje člankov, a ta kritika je blažev žegen za ta sistem, kritik je plačan od svojih člankov, oblastniki se pa hvalijo z demokratičnostjo in svobodo govora. and nothing changes, le dnevi bodo vedno bolj sivi in zabetonirani, al pa asfaltirani.
Anonimni
13 - št. let nazaj
Sem prebral kolumno in imam nekaj pomislekov. Minister Lukšič je pred nekaj dnevi izjavil, da 10% populacije ustvari toliko, da vsi lahko od tega živimo. No saj številke verjetno niso tako drastične, ampak nek trend vsekakor je, da tehnologija na veliko področjih nadomešča človeško fizično delo. In kaj množica ljudi, ki so se v preteklosti vsi ukvarjali le s fizičnim delom, zdaj počnejo? Meni se zdi čisto v redu, da so vključeni v izobraževanje (na takšen ali drugačen način). To pomeni, da na izobraževanje ne gledam kot na tlakovanje poti za prihodnost (takšno je ekonomsko-kapitalistično stališče v kolumni in to… Beri dalje »
Anonimna #1: hvala za obe dodatni pojasnili. Kot kaže, imate res v mislih določeni tip in usmeritev družboslovca, nemara iz svoje vede (da ste tudi sami družboslovec, sem takoj posumil, priznam pa, da ne tudi na to, da ste v resnici družboslovka). Vsekakor hvala za konstruktivna pojasnila, pri katerih mi še nekaj malenkosti ni jasno, a se raje ustaviva. Morda le še ta misel: če sprejmemo tezo, da naj bi bil družboslovec potreben, a ne v tem sistemu, temveč v boljšem (kakršenkoli naj bi ta že bil) – kako pa naj pridemo do tega slednjega? Nemara brez tega, da bi… Beri dalje »
Anonimni
13 - št. let nazaj
Mislite, da se med 2000 pretežno slabimi pravniki ne bi našlo 200 odličnih? Jaz sem mnenja, da bi se. Pomembno pri tem pa se mi zdi predvsem dostopnost do informacij, prost pretok znanja, prost pretok informacij. Ne vidim čisto dobro zakaj naj bi stopnja dostopnosti zniževala kakovost študija in zdi se mi narobe, da v študiju vidimo dodano vrednost diplomantov. Ta je lahko stranski učinek, ne pa vodilna motivacija univerze. Me pa zanima kaj konkretno bi vi torej naredili s kulturniki, športniki, družboslovci? Bi zaprli vse te študije, ker ne ustrezajo ekonomsko-kapitalistični logiki dodane vrednosti? Ali pa bi nemara pritisnili… Beri dalje »
Anonimni
13 - št. let nazaj
Nisem bila dovolj jasna, ali pa stvari niso jasne, potrebnost sem mislila v smislu zaposlitve, če ne dobim službe, pomeni zame to da me družba pač ne potrebuje, potrebuje me le v toliko, kolikor sem futer za izobraževalni sistem.
Anonimni
13 - št. let nazaj
By the way, še nekaj o potrebnosti, vladna svetovalka mi je strokovno svetovala, naj se prekvalificiram v čistilko, morda pa je cilj slovenskih univerz imeti najbolj izobražene čistilke na svetu, se bomo vpisali v tisto knjigo rekordov. Se opravičujem zaradi sarkazma, a ko enkrat doživiš brutalnost tega sistema, potem se ti na ustah lahko pričara le še piker nasmeh.
Obema hvala za konstruktivno razpravo in opravičilo za pozen odgovor – nisem pozabil, le prejšnji teden je bil prepoln drugih obveznosti. Anonimni #2: menim, da bi se med 2000 študenti vedno našli boljši in slabši študenti. A vsekakor bi bilo 200 najboljših med to široko množico slabše izobraženih, kot pa če bi se posvečali samo njim. Razmerje študent:profesor (koliko študentov pride na enega profesorja) je reden dejavnik pri ocenjevanju kakovosti univerz po svetu in ne brez razloga. Če je pouk videti tako, da profesor s katedre z ozvočenjem in dodatnimi televizorji predava 2000 študentom, je povsem drugače, kot če je… Beri dalje »
Anonimni
13 - št. let nazaj
Jaz pravzaprav nisem imel v mislih razmerja študent-profesor. Če je tako veliko število študentov (2000), zakaj potem ne bi več profesorjev predavalo ta predmet? Ampak pri tem razmerju ne morem mimo tega, moje izkušnje so namreč drugačne: ravno pri najboljših študentih razmerje študentov-profesorjev ni tako pomembno. Najboljši študentje hitro spoznajo, da se bodo za poglobljeno znanje morali zateči k dodatni literaturi in samostojnemu delu. Kaj pa naj bi drugega, pričakovali? Da si tisti profesor, ki se domnevno ukvarja s tistimi ki gredo na izpit po 2x, 3x, da si bo vzel čas samo za njih? Da bodo imeli individualne lekcije?… Beri dalje »
Če govorimo o poučevanju večjega števila študentov s strani več profesorjev, smo počasi že blizu ideji o različnih konkurenčnih skupinah oziroma študijskih programih, ki bi po svoje bila smiselna, a na ta način, da bi pomenila konkurenco in različno stopnjo zahtevnosti študija. Ja, se strinjam, da kakovost najboljših študentov ni usodno odvisna od kakovosti profesorjev, o čemer sem nekoč tudi že pisal. (Glejte npr. predzadnji odstavek tule.) A vsaj delno je stopnja zahtevnosti in koristnosti študija vendarle v več pogledih odvisna od sposobnosti povprečnega študenta. Če navedem le en malo manj poudarjan vidik: kot študent s profesorji v vsakem primeru… Beri dalje »
Anonimni
13 - št. let nazaj
Če imamo 2000 študentov, kot je omenjeno zgoraj, in če Walter van Gerven, ki je omenjen v tisti kolumni, meni, da je 20% študentov takšnih, da jih nobena fakulteta ne more pokvariti, je to 400 odličnih pravnikov. Zakaj naj bi omejili vpis na 200? Da bo ostalih 1800 lahko šlo delat za tekoči trak in bo BDP zrasel za 1%? Takšna bedna družba je sramota za človeštvo. Nekaj ste sicer napisali drugače kot prej: eno je manjšanje števila študentov drugo pa je izboljšanje razmerja študentov/profesorjev. Če je premalo profesorjev to ne pomeni, da je treba število študentov zmanjšati. Jaz ne… Beri dalje »
Anonimni
13 - št. let nazaj
Tole bi še vprašal: v čem je problem velikega osipa?
Mislim, da sva prišla do trenutka, ko se bova morala strinjati o tem, da se o določenih vidikih vprašanja pač ne strinjava. Mimogrede, Van Gerven s svojo izjavo pred očmi seveda ni imel hipotetičnega masovnega študija 2000 študentov, ampak "običajno" število študentov na evropskih fakultetah. Denimo nekje med 300 in 400 v prvem letniku. Torej je meril na to, da je (ob predpostavki 400 študentov) 80 študentov odličnih, 120 brezupnih, 200 pa takih, kjer usodno vlogo odigra fakulteta. S širokim odpiranjem vrat bi se ti odstotki seveda spremenili. Temeljno vprašanje pri vsem skupaj je naslednje: ali naj diplomo razumemo kot… Beri dalje »
Se zelo strinjam z Matejem, da je diploma smiselna le kot oznaka najbolj osnovnega strokovnega naziva posameznika, ki drugim ljudem sporoča, da inštitucija z ustreznim pooblastilom družbe in države (univerza) garantira, da konkretnemu posamezniku lahko zaupamo pri vprašanjih stroke, katere naziv ima. Na tem merilu je treba brezkompromisno vztrajati, sicer univerza izgubi svoj družbeni smisel. Sam univerzo namreč razumem kot inštitucijo družbe, ki skrbi za hierarhijo strokovnosti konkretnih ljudi znotraj posamezne vede. Diploma je prva stopnička na tej strokovni lestvici. Velik problem našega okolja je tudi, da strokovni nazivi pogosto tudi višje ne ustrezajo dejanskim kompetencam, ampak to je že… Beri dalje »
To že. Diploma seveda ni socialna pravica (kakor konec koncev tudi matura ni) in univerza mora zagotavljati strokovno usposobljenost. Drugo vprašanje pa je, ali ima univerza kot družbeni sistem le (ali predvsem) strokovno funkcijo, ali pa tudi (in istočasno, v eneki meri) socialno odgovornost in odgovornost za družbeno pravičnost. Tu pa moj odgovor je kategorično pozitiven. Zdajle ni časa, ta bi to argumentiral v pozitivni obliki.A v negativni to pomeni, da univerza, ki (s sistemi vpisa, šolninami ali drugimi mehanizmi) aktivno reproducira družbene in socialne neenakosti, ni "popolna" univerza, kljub morebitni strokovni odličnosti. Primer tega so trenutne "univerzitetne vojne" ob… Beri dalje »
Ja, seveda. Prav vsakdo mora imeti možnost, da se lahko razvije v strokovnjaka. To je nekaj, kar je vsekakor v interesu družbe. Tudi naš trenutni sistem vpisa na univerzo glede tega ni ravno pravičen, saj ima nekdo lahko pač "krizo" v gimnaziji in zato nima dobrih ocen, pa potem ne more študirati tistega, kar ga veseli in v čemer bi lahko bil res dober. Menda je to v praksi že kar pereč problem na faksih z močno omejitvijo vpisa. Na to je pred časom opozoril tudi Matjaž Zwitter v pismu, ki smo ga citirali tudi na blogu: Kvarkadabra blog: Matjaž… Beri dalje »
Anonimni
13 - št. let nazaj
@Matej Accetto: eno je omogočiti študij komurkoli, drugo pa je (na silo?) omogočiti, da vsakdo tudi konča študij (strinjamo se v predpostavki, da je smisel diplome garancija, da diplomirancu lahko zaupamo v njegovo strokovno znanje). Omejevanje prostih mest in uvajanje sprejemnih izpitov je napačen pristop k temu drugemu problemu. To je predvsem promocija elitizma in ustvarjanje neenakih možnosti. Kdo običajno propagira takšen elitizem je jasno – tisti, ki bi s tem okrepili svojo moč. Zgodovina nam je že tolikokrat povedala to zgodbo o volji do oblasti. Če pustim to in se vrnem k konkretnim stvarem: če želimo zvišati kakovost študija… Beri dalje »
Družboslovec, ki temelje kapitalizma postavlja pod vprašaj, ne prinaša profita,zaradi tega je v končni fazi nezaposljiv. Če pa se že lahko zaposli, se lahko zaposli kot trobilo, pr-ovec, a s tem je prodal dušo.. Družboslovje je potrebno zelo potrebno, a ne v tem sistemu.
Anonimni, hvala za komentar, a ga ne razumem povsem. Predvsem me bega naslednje: 1. Menite, da družboslovci že po definiciji dvomijo v kapitalizem, ali merite na kako specifično podzvrst oziroma skupino družboslovcev? 2. Kaj pomeni (nedopustno oziroma neproduktivno) postavljati temelje kapitalizma pod vprašaj? Ugibam, da ne zgolj dvoma v tisto različico njegove prakse, ki nas je pripeljala do današnje krize? 3. Če jih beremo enega za drugim, trije stavki kažejo nekakšno protislovno sliko smiselnosti družboslovja: prvi sporoča, da je do sistema prekritični družboslovec nezaposljiva, izgubljena duša; drugi, da se nič bolje ne piše tudi ne-kritičnemu družboslovcu, ki je sicer zaposlena,… Beri dalje »
Odgovor na prvo vprašanje, če je dober družboslovec, vsekakor.Odgovor na drugo- če ga postaviš v fabriko se bo zavzemal za boljše plače delavcev in ne za profit- kdo hoče takšnega delavca?Odgovor na tretje- govorim iz lastne izkušnje, življenje še zdaleč ni neprotislovno in logično( res pa je da bi morala povedati, za katero vejo družboslovja gre, če uporabim to organsko metaforo, a v končni fazi to ni bistveno)Upam da v boljšem- kolega filozof mi je dejal da se lahko razen v šolstvu zaposli le še kot organizator revolucije, ko sem ga pa vprašala, kje so tisti veliki umi konca osemdesetih,… Beri dalje »
Nekaj sem pozabila dodati, mislim da se je o smiselnosti moje veje znanosti spraševal že nek francoski filozof, tisti ki je pisal o simulaciji itn, se mu ne spomnim imena.
Smiselnost družboslovca pa je v kritiki kapitalizma, objavljanje člankov, a ta kritika je blažev žegen za ta sistem, kritik je plačan od svojih člankov, oblastniki se pa hvalijo z demokratičnostjo in svobodo govora. and nothing changes, le dnevi bodo vedno bolj sivi in zabetonirani, al pa asfaltirani.
Sem prebral kolumno in imam nekaj pomislekov. Minister Lukšič je pred nekaj dnevi izjavil, da 10% populacije ustvari toliko, da vsi lahko od tega živimo. No saj številke verjetno niso tako drastične, ampak nek trend vsekakor je, da tehnologija na veliko področjih nadomešča človeško fizično delo. In kaj množica ljudi, ki so se v preteklosti vsi ukvarjali le s fizičnim delom, zdaj počnejo? Meni se zdi čisto v redu, da so vključeni v izobraževanje (na takšen ali drugačen način). To pomeni, da na izobraževanje ne gledam kot na tlakovanje poti za prihodnost (takšno je ekonomsko-kapitalistično stališče v kolumni in to… Beri dalje »
Anonimna #1: hvala za obe dodatni pojasnili. Kot kaže, imate res v mislih določeni tip in usmeritev družboslovca, nemara iz svoje vede (da ste tudi sami družboslovec, sem takoj posumil, priznam pa, da ne tudi na to, da ste v resnici družboslovka). Vsekakor hvala za konstruktivna pojasnila, pri katerih mi še nekaj malenkosti ni jasno, a se raje ustaviva. Morda le še ta misel: če sprejmemo tezo, da naj bi bil družboslovec potreben, a ne v tem sistemu, temveč v boljšem (kakršenkoli naj bi ta že bil) – kako pa naj pridemo do tega slednjega? Nemara brez tega, da bi… Beri dalje »
Mislite, da se med 2000 pretežno slabimi pravniki ne bi našlo 200 odličnih? Jaz sem mnenja, da bi se. Pomembno pri tem pa se mi zdi predvsem dostopnost do informacij, prost pretok znanja, prost pretok informacij. Ne vidim čisto dobro zakaj naj bi stopnja dostopnosti zniževala kakovost študija in zdi se mi narobe, da v študiju vidimo dodano vrednost diplomantov. Ta je lahko stranski učinek, ne pa vodilna motivacija univerze. Me pa zanima kaj konkretno bi vi torej naredili s kulturniki, športniki, družboslovci? Bi zaprli vse te študije, ker ne ustrezajo ekonomsko-kapitalistični logiki dodane vrednosti? Ali pa bi nemara pritisnili… Beri dalje »
Nisem bila dovolj jasna, ali pa stvari niso jasne, potrebnost sem mislila v smislu zaposlitve, če ne dobim službe, pomeni zame to da me družba pač ne potrebuje, potrebuje me le v toliko, kolikor sem futer za izobraževalni sistem.
By the way, še nekaj o potrebnosti, vladna svetovalka mi je strokovno svetovala, naj se prekvalificiram v čistilko, morda pa je cilj slovenskih univerz imeti najbolj izobražene čistilke na svetu, se bomo vpisali v tisto knjigo rekordov. Se opravičujem zaradi sarkazma, a ko enkrat doživiš brutalnost tega sistema, potem se ti na ustah lahko pričara le še piker nasmeh.
Obema hvala za konstruktivno razpravo in opravičilo za pozen odgovor – nisem pozabil, le prejšnji teden je bil prepoln drugih obveznosti. Anonimni #2: menim, da bi se med 2000 študenti vedno našli boljši in slabši študenti. A vsekakor bi bilo 200 najboljših med to široko množico slabše izobraženih, kot pa če bi se posvečali samo njim. Razmerje študent:profesor (koliko študentov pride na enega profesorja) je reden dejavnik pri ocenjevanju kakovosti univerz po svetu in ne brez razloga. Če je pouk videti tako, da profesor s katedre z ozvočenjem in dodatnimi televizorji predava 2000 študentom, je povsem drugače, kot če je… Beri dalje »
Jaz pravzaprav nisem imel v mislih razmerja študent-profesor. Če je tako veliko število študentov (2000), zakaj potem ne bi več profesorjev predavalo ta predmet? Ampak pri tem razmerju ne morem mimo tega, moje izkušnje so namreč drugačne: ravno pri najboljših študentih razmerje študentov-profesorjev ni tako pomembno. Najboljši študentje hitro spoznajo, da se bodo za poglobljeno znanje morali zateči k dodatni literaturi in samostojnemu delu. Kaj pa naj bi drugega, pričakovali? Da si tisti profesor, ki se domnevno ukvarja s tistimi ki gredo na izpit po 2x, 3x, da si bo vzel čas samo za njih? Da bodo imeli individualne lekcije?… Beri dalje »
Če govorimo o poučevanju večjega števila študentov s strani več profesorjev, smo počasi že blizu ideji o različnih konkurenčnih skupinah oziroma študijskih programih, ki bi po svoje bila smiselna, a na ta način, da bi pomenila konkurenco in različno stopnjo zahtevnosti študija. Ja, se strinjam, da kakovost najboljših študentov ni usodno odvisna od kakovosti profesorjev, o čemer sem nekoč tudi že pisal. (Glejte npr. predzadnji odstavek tule.) A vsaj delno je stopnja zahtevnosti in koristnosti študija vendarle v več pogledih odvisna od sposobnosti povprečnega študenta. Če navedem le en malo manj poudarjan vidik: kot študent s profesorji v vsakem primeru… Beri dalje »
Če imamo 2000 študentov, kot je omenjeno zgoraj, in če Walter van Gerven, ki je omenjen v tisti kolumni, meni, da je 20% študentov takšnih, da jih nobena fakulteta ne more pokvariti, je to 400 odličnih pravnikov. Zakaj naj bi omejili vpis na 200? Da bo ostalih 1800 lahko šlo delat za tekoči trak in bo BDP zrasel za 1%? Takšna bedna družba je sramota za človeštvo. Nekaj ste sicer napisali drugače kot prej: eno je manjšanje števila študentov drugo pa je izboljšanje razmerja študentov/profesorjev. Če je premalo profesorjev to ne pomeni, da je treba število študentov zmanjšati. Jaz ne… Beri dalje »
Tole bi še vprašal: v čem je problem velikega osipa?
Mislim, da sva prišla do trenutka, ko se bova morala strinjati o tem, da se o določenih vidikih vprašanja pač ne strinjava. Mimogrede, Van Gerven s svojo izjavo pred očmi seveda ni imel hipotetičnega masovnega študija 2000 študentov, ampak "običajno" število študentov na evropskih fakultetah. Denimo nekje med 300 in 400 v prvem letniku. Torej je meril na to, da je (ob predpostavki 400 študentov) 80 študentov odličnih, 120 brezupnih, 200 pa takih, kjer usodno vlogo odigra fakulteta. S širokim odpiranjem vrat bi se ti odstotki seveda spremenili. Temeljno vprašanje pri vsem skupaj je naslednje: ali naj diplomo razumemo kot… Beri dalje »
Se zelo strinjam z Matejem, da je diploma smiselna le kot oznaka najbolj osnovnega strokovnega naziva posameznika, ki drugim ljudem sporoča, da inštitucija z ustreznim pooblastilom družbe in države (univerza) garantira, da konkretnemu posamezniku lahko zaupamo pri vprašanjih stroke, katere naziv ima. Na tem merilu je treba brezkompromisno vztrajati, sicer univerza izgubi svoj družbeni smisel. Sam univerzo namreč razumem kot inštitucijo družbe, ki skrbi za hierarhijo strokovnosti konkretnih ljudi znotraj posamezne vede. Diploma je prva stopnička na tej strokovni lestvici. Velik problem našega okolja je tudi, da strokovni nazivi pogosto tudi višje ne ustrezajo dejanskim kompetencam, ampak to je že… Beri dalje »
To že. Diploma seveda ni socialna pravica (kakor konec koncev tudi matura ni) in univerza mora zagotavljati strokovno usposobljenost. Drugo vprašanje pa je, ali ima univerza kot družbeni sistem le (ali predvsem) strokovno funkcijo, ali pa tudi (in istočasno, v eneki meri) socialno odgovornost in odgovornost za družbeno pravičnost. Tu pa moj odgovor je kategorično pozitiven. Zdajle ni časa, ta bi to argumentiral v pozitivni obliki.A v negativni to pomeni, da univerza, ki (s sistemi vpisa, šolninami ali drugimi mehanizmi) aktivno reproducira družbene in socialne neenakosti, ni "popolna" univerza, kljub morebitni strokovni odličnosti. Primer tega so trenutne "univerzitetne vojne" ob… Beri dalje »
Ja, seveda. Prav vsakdo mora imeti možnost, da se lahko razvije v strokovnjaka. To je nekaj, kar je vsekakor v interesu družbe. Tudi naš trenutni sistem vpisa na univerzo glede tega ni ravno pravičen, saj ima nekdo lahko pač "krizo" v gimnaziji in zato nima dobrih ocen, pa potem ne more študirati tistega, kar ga veseli in v čemer bi lahko bil res dober. Menda je to v praksi že kar pereč problem na faksih z močno omejitvijo vpisa. Na to je pred časom opozoril tudi Matjaž Zwitter v pismu, ki smo ga citirali tudi na blogu: Kvarkadabra blog: Matjaž… Beri dalje »
@Matej Accetto: eno je omogočiti študij komurkoli, drugo pa je (na silo?) omogočiti, da vsakdo tudi konča študij (strinjamo se v predpostavki, da je smisel diplome garancija, da diplomirancu lahko zaupamo v njegovo strokovno znanje). Omejevanje prostih mest in uvajanje sprejemnih izpitov je napačen pristop k temu drugemu problemu. To je predvsem promocija elitizma in ustvarjanje neenakih možnosti. Kdo običajno propagira takšen elitizem je jasno – tisti, ki bi s tem okrepili svojo moč. Zgodovina nam je že tolikokrat povedala to zgodbo o volji do oblasti. Če pustim to in se vrnem k konkretnim stvarem: če želimo zvišati kakovost študija… Beri dalje »