Na včerajšnji okrogli mizi “Jedrska energija: prihodnost ali zabloda?” ki jo je v Ljubljani pripravila stranka LDS, je dr. Tomaž Žagar iz GEN energija povedal nekaj zanimivih podatkov, ki vsaj meni niso bili evidentno znani.
Glavno “tveganje” Krškega, torej položaj elektrarne na potresnem območju, je dobro rešen z gradnjo. Reaktor bi nepoškodovan preživel potres velikosti pospeška 0,6 g, čeprav je projektni pospešek za lokacijo Krško 0,3 g, kar ustreza potresu 6 stopnje. 0,6 g je več kot so doživele jedrske elektrarne na Japonskem. Seveda pa tako močni potresi tu geološko praktično niso mogoči. (Kljub potresni ogroženosti je ta v Krškem povsem druge magnitude kot v Fukušimi. Japonski potres se je sprožil na robu (stiku) dveh največjih kontinentalnih plošč na svetu. V Sloveniji pa so viri potresov znotraj ene kontinentalne plošče.)
Projektna izhodišča predvidevajo tudi rešitve za “črn scenarij” v Krškem ki izhaja iz predpostavke, da se reka Sava »ustavi«. kar bi elektrarno lahko potencialno odrezaol od vira vode za hlajenje. Za to je v Savi ob NEK zgrajen maksimalno protresno varno zgrajen jez, za katerim je bazen – jezero z zadostno količino vode za hlajenje.
Fukušimski scenarij prinaša prekinitev virov energije, ki sploh poganjajo črpalke za hlajenje reaktorja in skladišča visokoradioaktivnih odpadkov. Na Japonskem je cunami onesposobil zadnje agregate (zaščita je bila načrtovana za val do višine 10m, ta pa je bil do 23 m visok). Kakšen je backup energije za krške črpalke? Najprej ima Krško ločeno napajanje po 400 kV in 110 kV omrežju (dva ločena vira), potem obstaja direktna fizična povezava po daljnovodu do bližnje plinske termoelektrarne Brestanica. Potem ima seveda svoje agregate. Meni nova informacija pa je, da ravno sedaj načrtujejo varnostno nadgradnjo z agregati, ki bodo delovali tudi ob predpostavki ogromne poplave na območju nuklearke.
-
Osebno verjamem, da je jedrska trenutno najboljša izbira, vendar pa si želim tudi napredek pri nečem novem in okolju bolj prijaznem scenariju kot naprimer vetrnice in solarne celice.
Ali kdo ve, kaj se dogaja z fuzijsko elektrarno? Nekaj sem videl v Franciji, da je že zgrajeno in da sodeluje 6 držav.
ITER (eksperimentalni fuzijski reaktor) v Franciji ima tipicne probleme velikih projektov – stroski narascajo, datum koncanja izgradnje pa se oddaljuje. Trenutno je nekje okoli leta 2020. Fuzijska energija je tako se nekaj desetletij oddaljena (in tudi ni povsem radioaktivnih odpadkov, saj postanejo stene tokamaka radioaktivne, je pa res, da se ob izklopu takoj vse ugasne).
S fuzijskimi reaktorji je približno tako kot s številom pi (ki je povečini konstanten). Fuzijski reaktrji imajo vedno le še 50 let razvoja do komercialne uporabe. Tako je že skoraj 50 let.
A kdo kaj ve, kaj je s pebble bed reaktorji?
Tekst je sedaj s pomočjo dr. Žagarja nekoliko popravljen. Hvala.
Imam eno vprašanje. Vem za jez, vendar sem bil pod vtisom, da je ta v vsakem primeru potreben, ker ima Sava tam nekoliko nizke pretoke čez leto. Če na primer pride huda suša in bi bil bazen bolj ali manj prazen, ali je mogoče priključiti vodne kroge na vodovodno omrežje? Slovenci imamo namreč menda precej dobro vodno omrežje skoraj povsod.
(ZdravaPamet)
Mene pa zanima ali je kje objavljena kakšna primerjava okoljske prijaznosti različnih elektrarn (sončne, vetrne, nuklearne, ostale klasične). Pri tem ne mislim samo delovanje obstoječe, ampak celoten proces od nastanka/proizvodnje elektrarne in vseh njenih sestavnih delov, začenši z rudarjenjem ipd… pa do njene razgradnje in sanacije.
Razvoj pebbel bed reaktorjev je večinoma potekal v južnoafriški republiki in je zaustavljen.Razvijajo pa se reaktorji IV. generacije, http://en.wikipedia.org/wiki/Generation_IV_reactor vendar komercialne gradnje ni pričakovati še 20 let.Trenutno se gradijo reaktorji III. generacije. V razvoju pa so tudi majhni pasivni tlačnovodni reaktorji (SMR).Okoljski vplivi pa so lepo opisani v dokumentu: OECD NEA 2007_Risk and Benefits Of Nuclear EnergyDa bi bil bazen prazen ni mogoče, saj je v njem ves čas potrebna količina vode – nivo Save se z zapornicami nikoli ne spusti po dovoljenega. Ob daljši suši, ki bi mogoče izpraznila bazen, to je verjetno večletna suša, ki pa ni mogoča,… Beri dalje »
@kren: v Nature so pred časom pisali o ogljičnem odtisu elektrarn. Gledano v celoti, od gradnje do pridelave goriv, delovanja in emisij. Po eni študiji so povprečne vrednosti za nuklearke 66g CO2 / kWh, termoelektrarne na premog 960g CO2 / kWh, termoelektrarne na plin 443g CO2/kWh, fotovoltaika 32g CO2/kWh, vetrne elektrarne na kopnem 10g CO2/kWh.
Seveda pa je to le en manjši del odgovora na tvoje vprašanje. (http://www.nature.com/climate/2008/0810/full/climate.2008.99.html)