Moje osebno politično stališče je bilo skoraj v vseh zadnjih (in bližnjih napovedanih) referendumih enako tistim, ki jih je zagovarjala vlada. A vendar mislim, da je predlagano spreminjanje pravil slaba ideja. Zakaj?
1. Režim, ki je v veljavi sedaj, v vseh dvajsetih letih ni povzročil nobene nepopravljive škode ali resne politične krize. V ključnih državotvornih odločitvah (plebiscit, EU, arbitraža …) so se ljudje odločali racionalno. V nekaterih najbolj problematičnih primerih, kjer je šlo za človekove pravice (referendum o izbrisanih), je vlogo korektorja opravilo ustavno sodišče. Edini zame resnično sporni primer iz stališča kršenja človekovih pravic je bil referendum o biomedicinski pomoči pri zanositvi.
2. Vendar, ali bi predlagano določilo, da referendum ne sme voditi v kršitev čl. pravic, faktično kaj spremenilo? O tem, ali bi šlo za kršitev, bo nazadnje vselej moralo presojati ustavno sodišče kot vrhovni arbiter o človekovih pravicah, ne pa parlament.
3. Argument, da sedanja ureditev onemogoča vladi, da bi učinkovito upravljala državo, pri čemer merijo na prihodnje referendume o pokojninski reformi, malem delu … (kot rečeno, osebno sem glede obeh na strani vlade) je le hipotetičen, saj se nanaša na prihodnost. Omejitev neposredne demokracije, kar predlog nedvomno je, pa je realna.
4. Iz vidika politične etike je sporočilo vladnega predloga slabo. V času gospodarske, institucionalne in politične krize sporoča ljudem, da so nedolžne žrtve populističnih manipulacij. Omejitev referendumske pravice naj bi jih pred tem zavarovala. A takšen paternalističen pristop bo imel žal ravno nasproten učinek. Namesto, da bi povečal identifikacijo ljudi z državo, jo bo zmanjšal. In s tem še bolj odprl prostor za populizem, ki pa bo – v najslabšem primeru – izveninstitucionalen.
-
Luka, se ti predlog, da bi se morala referenduma udeležiti najmanj četrtina volilnih upravičencev, da bi bil veljaven, ne zdi primeren? Če neka problematike ne uspe mobilizirati vsaj četrtine volivcev, potem verjetno res ni za na referendum?
Morali bi razmišljati v smeri internetnih referendumov, ne pa da jih takole ukinjajo.
Sašo, po moje je pri spreminjanju ključnih ustavnih določil manj bistveno vprašanje "ali bi lahko bila boljša", kot vprašanje "ali so tako slaba, da jih je v prid demokracije treba spremeniti." V konkretnem primeru je moj odgovor ne, QED.
A če čisto hipotetično razmišljamo o meji legitimnosti glede na udeležbo, ni preprosto odgovoriti, kako visoka bi morala biti.
Že 5% udeležba pomeni 80.000 angažiranih ljudi. Številne pomembne odločitve sprejema veliko manjša skupina ljudi – a če je argument, da ta manjša skupina reprezentira večino, bi isto lahko rekli tudi za referendumskih 5%. Ali niso tudi ti ljudje v nekem smislu "zastopniki" vseh tistih, ki so se odločili, da ne bodo glasovali, in v tem smislu nič manj legitimni in v duhu demokracije, kot parlamentarni ali drugi ad hoc zastopniki?
Ali Žerdin v Delovi Sobotni prilogi piše: "Če bi obveljalo, da je referendumski rezultat veljaven, ko se ga udeleži vsaj 25 odstotkov ljudi, bi lahko med predvolilno kampanjo navijali za tri možnosti: obkroži »za«, obkroži »proti« in »abstiniraj«. Poziv k abstinenci ne bi imel zgolj simbolnih učinkov, ki bi omajali prepričljivost rezultata, temveč dejanske učinke. Abstinenca ne zahteva nobenega napora.Sedanja ustavna ureditev predpostavlja, da pripadnik ljudstva svoj košček oblasti dobi, če se nekoliko potrudi. Sprehoditi se mora do volišča. Predlagana novost košček oblasti namenja tudi tistim, ki tega sprehoda ne bodo opravili." OK, se strinjam, da abstiniranje ne zahteva napora.… Beri dalje »
Predlog mi ni preveč všeč, ker potencialno komplicira volilčevo odločanje: recimo, da volilec domneva da bo glasovalo 12% "proti", 12.9999% pa "za". Če bi rad pokazal svoj glas "proti" z udeležbo na referendumu, bi paradoksalno spremenil odločitev v "za".