V Španiji je ta ponedeljek začel veljati zakon, ki najvišjo hitrost na avtocestah začasno omejuje na 110 km/h – iz dosedanjih 120 km/h. Razlog je predvsem varčevalen: vlada je izračunala, da omejitev pomeni 15% prihranek pri porabi goriva za avtomobile.
Meni se to vsekakor zdi eden izmed najbolj prosvetljenih in modrih političnih ukrepov na evropski politični sceni v zadnjem času. Tudi če je izračun španske vlade o prihranku preveč optimističen.
George Monbiot zagovarja podoben ukrep v Britaniji: znižanje hitrosti na britanskih avtocestah iz sedanjih 112 km/h na slabih 100 km/h (60 mph) bi po eni študiji Britaniji prihranilo 7 milijonov ton izpustov CO2 letno.
Seveda pa bi tak ukrep grozno in nedopustno zmanjšal našo svobodo in posegel v kvaliteto življenja. Kot povzema George, se upravičeno bojimo, saj bi bile posledice omejitve hitrosti strašne:
Manj bi bilo prometnih nesreč in njihove posledice bi bile manj hude. Ceste bi povzročale manj hrupa, saj so počasnejši avtomobili manj glasni, in vpliv cest na okolico bi bil manj stresen. Življenje bi bilo morda čisto malo manj frenetično, saj bi se izognili nekaj prometnim zamaškom. Takšna je strašna usoda, ki nas čaka, če zmanjšamo omejitev hitrosti. Ste prestrašeni? (*)
Kakorkoli, čakam političnega junaka, ki bo imel prvi jajca, da kaj takega predlaga pri nas, v mali deželi ponosnih cestnih bojevnikov.
Se strinjam. V avtomobilih bi morale biti črne skrnjice, kjer bi v primeru prometne nesreče analizirali vse za mesec nazaj. Mogoče pa še bolje, ko bi avto presegel dovoljeno hitrost, bi ta črna skrinjica (elektronski tahometer) signalizirala to pravim osebam. Pravijo, da to v nekaterih azijskih državah že obstaja.
Dosti je ljudi, ki so na cestah izgubili svojce. Dan za dnem premlevajo to. Te bi morali vprašati o takšnih ukrepih, ne neko pravnico, informacijsko pooblaščenko.
Kaj pa vem. Poraba je pri večji hitrosti večja verjetno zato, ker je moč, ki je potrebna za premagovanje zračnega upora, sorazmerna s tretjo potenco hitrosti. Ne vem pa, če se bo ta sprememba toliko poznala na financah in okolju, da jo je vredno početi. Namesto, da bi take reči delali z velikimi onesnaževalci, gredo na lahke race, tj. navadne državljane in njihove avtomobile.Ampak, ok. Malo računov.Slovenija je majhna in bi recimo za pot od Maribora do Kopra (recimo okoli 250 km) pri 130 km/h rabili 115 minut, pri 120 km/h 125 minut, pri 110 km/h 136 minut, pri 100… Beri dalje »
Ne vidim blaznega smisla v zmanjševanju omejitve. Vsi zgornji argumenti so bolj tako na hitro izumljeni. Večino hrupa prispevajo tovornjaki, za katere je že sedaj omejitev nižja. Živim zelo blizu avtoceste in dobro poznam zvok. Rešitev bi bile protihrupne ograje, s katerimi DARS zelo špara, ne pa zmanjševanje hrupa avtomobilov. Nesreče se na avtocestah dogajajo predvsem v slabih vremenskih razmerah, kjer imamo zopet predpise, da je treba voziti počasneje. Potem so tu še slabe označbe na mnogih deloviščih na naših avtocestah in mogoče še vozniki, ki zaspijo ponoči. Ob normalnem vremenu z normalno prisebnostjo se zgodi na avtocestah izredno malo… Beri dalje »
Na cestah bi bilo 30% več avtomobilov, saj bi potrebovali 30% več časa za pot. (130-100km/h). Ali so to pomeni manj gneče? Podpiram pa idejo bi imeli vsi avtomobili elektronsko omejitev hitrosti na 130 km/h, drugače uvoz v slo ni možen. S tem bi rešili veliko več kot z nekimi omejitvami ki se jih nihče ne bi držal.