Datumsko ne čisto svež, pa zato nič zastarel prispevek o uvodih v svet neodvisnih raziskav in raziskovanj, nerazmerju med ponudbo in povpraševanjem, o tem, kako postdoci, “the ugly underbelly of academia”, opravijo večino raziskav. Nenazadnje tudi o tem, kako briljanstnost (uma) in trdo delo nista (vselej) dovolj:
http://www.economist.com/node/17723223
-
S povecano produkcijo doktorantov se po mojem s tovrstnim problemom Slovenija sele zacenja srecevati. Na fakultetah so vec kot jasne napetosti med mlajsimi generacijami, ki nimajo moznosti napredovati (permanentno na asistentskih pozicijah) in starejsimi generacijami. Vse skupaj je se bolj zaostreno zaradi tega, ker se akademskim delavcem ni potrebno upokojevati ob doloceni starosti. In produkcija PhD-jev naj bi se v Sloveniji se povecala, tako da bo vse skupaj verjetno v prihodnosti se bolj na noz… Zanimivo bi bilo slisati tudi iz slovenske industrije, kaj menijo o vescinah novopecenih doktorantov. Cesar se clanek v Economistu ni dotaknil, je to, kako pomembno… Beri dalje »
Vprašanje je, kaj narediti, ker je tako? Kakšne akcije podvzeti, kako to spremeniti? Ste postdoc, imate pogodbo za določen čas, a želite delati raziskave. Šef vam predlaga, pišite prijavo na ta razpis, na oni razpis, glavni podpisnik je šef. Dobite raziskavo, opravite raziskavo, šef jo podpiše. No, za podpis ga lovite medetm ko on lovi ribe v Španiji. Za uspešno opravljeno raziskavo šef dobi točke. Šef je uspešen. Vas nikjer COBISS / SICRIS mašinerija na zabeleži. Vi ne obstajate. V zahvalo vam po poteku šef pravi: mi te imamo še vedno radi, ti si v redu, ampak ni denarja, prijavi… Beri dalje »
Draga Jure in Postdoc, slovenske postdoc scene ne poznam, v Angliji, pa na Nizozemskem in Danskem, pa v Italiji (drugje na žalost nimam izkušenj) pa je postdoc najpogostejši način vstopa na akademsko pot, a samo, v kolikor so od doktorata do prijave minila maks 3 leta (porodniški, vojaški… niso všteti). Pogodbe za določen čas so stalnica, pa sploh ne samo za postdoce. A je, predvidevam, taka situacija še hujša v Sloveniji, kjer je večinski sistem (ki določa, npr. bančne kredite ipd.) še vedno naravnan na zaposlitev za nedoločen čas. COBISS scena gotovo ne pomaga. Zadnjič me je kolega vprašal, če… Beri dalje »
Joj, ne morem se zadrzati, da ne bi opisal svoje COBISS anekdote: super izkusnje imam s COBISSom, ker nisem bil 'napoten od slovenske raziskovalne organizacije, ki ima knjiznicarja'. Jaz sem imel z njimi precejsnjo izmenjavo mailov par let nazaj, ko sem hotel vpisati (prvic in zadnjic) svoj clanek v bazo, ces mogoce pa kdaj prav pride. Pa smo imeli pravi projekt, kjer je bilo nekomu tezko razumeti, da pac nisem napoten v tujino od *nobene* organizacije v RS in zato nimam knjiznicarja, ki bi lahko naredil vnos :). So mi pa parkrat povedali, da lahko to naredijo le 'ustrezne' knjiznice,… Beri dalje »
Jana: glede COBISSa in tujine. Pripenjam del odgovora, ki sem ga dobil jaz od njih ravno za take primere raziskovalcev, ki niso povezani s slovensko institucijo: "Tokrat pa vam sporočamo, da bo prihodnjo sredo delovno srečanje Osrednjih speciliziranih informacijskih centrov za posamezna znanstvena področja, kjer bodo poskusili najti sistemsko rešitev za raziskovalce, ki so "prosti" (to pomeni, da trenutno niso v delovnem razmerju v neki slovenski raziskovalni inštituciji)."
(8. sept 2006).
Predvidevam, da je dandanes to vse zelo trivialno!
Gašper, hvala – posrečen prikaz capljanja za vsakdanjim življenjem raziskovalcev/k se zdi. Še ena takih izkušenj: V primeru, da pri slovenskem projektu, ki ga financira slovenska agencija, sodeluje tuja državljanka (in sicer v več kot zgolj konzultativni vlogi), mora slovenski nosilec projekta poskrbeti za dovoljenje za bivanje (!) in dovoljenje za delo. Če to še nekako morda lahko razumem, vsaj z vidika reguliranja trga dela (manj z vidika prostega pretoka intelektuala), pa ne razumem, zakaj je potrebno tovrstna dovoljenja pridobiti tudi v primeru, da ta oseba sploh ne bi delala v Sloveniji. Zanimivo se zdi tudi zaposlovanje v raziskovalni sferi… Beri dalje »