Odziv: O ekonomski analizi prava

Na mojo prejšnjo IUS kolumno “O problemih in rešiteljih prava” se je odzvala moja fakultetna kolegica Katarina Zajc, ki je med drugim tudi osrednja slovenska predstavnica ekonomske analize prava. Prav na s slednjo povezan vidik moje kolumne se njen odziv tudi nanaša. Objavljen je na forumu spletne strani IUS Software, ker pa ta zahteva registracijo in morda ne bo dostopen vsem tistim bralcem, ki so prebrali mojo kolumno, ga z dovoljenjem avtorice v celoti navajam tudi tu. Z njim se ne strinjam povsem, deloma pa govori o malo drugi plati navedenih poudarkov kot sama kolumna – a gre za resen in konstruktiven vsebinski odziv, ki si zasluži možnost, da ga preberete tudi bralci Kvarkadabre.

Tako piše Katra:

Z NOGAMI TRDNO NA TLEH – EKONOMSKA ANALIZA PRAVA

Sedim v svojem kabinetu, pred računalnikom, z nogami na trdnih tleh in berem članek, ki je bil napisan nad Atlantikom. Z mnogočim se strinjam. Avtorja cenim in spoštujem. Vendar pa se ne strinjam z vsem, kar je napisal v svoji kolumni z naslovom “O problemih in rešiteljih prava.”

Prav neverjetno je, kakšno popularnost, pozitivno in negativno, je v zadnjem času dosegla ekonomska analiza prava, čeprav je Ekonomska analiza prava prisotna na slovenskih tleh že vsaj od leta 1997, ko so se pričela predavanja pri tem predmetu na Pravni fakulteti v Ljubljani, da ne omenjam profesorja Bajta, pravnika in ekonomista, ki se je ukvarjal tudi z ekonomsko analizo prava in je že leta 1967 objavil svoj članek z naslovom »Property in Capital and in the Means of Production in Socialist Economies« v eni izmed najbolj imanentnih ekonomskih revij na svetu Journal of Law and Economics. Poleg tega obstaja tudi habilitacijsko področje, ki se imenuje Ekonomska analiza prava. Ne smemo pa prezreti, da je bil leta 2005 preveden v slovenščino tudi eden izmed vodilnih učbenikov s tega področja, ki je tudi učno gradivo na Pravni fakulteti v Ljubljani, in sicer Ekonomska analiza prava avtorjev Cooterja in Ulena. Svojo pot pa je Ekonomska analiza prava našla tudi v Komentar Obligacijskega zakonika ter odločbe sodišč, da o člankih, ki se pojavljajo tako v Sloveniji kot v tujini sploh ne govorimo.

Ne glede na to, da imajo nedavne razprave o ekonomski analizi predvsem negativen prizvok, vsekakor pozdravljam to razpravo, če temelji na konkretnih dejstvih in dokazih in ne na pavšalnih navedbah, kakor izhaja iz komentiranega članka.

V omenjenem članku bom komentirala naslednje, kar je zapisal Matej:

“Kot teorija je zanimiva, provokativna, tudi mikavna, saj denimo študentom ponuja sorazmerno enostavne odgovore na težavna vprašaja.”

Mogoče ne razumem najbolje, vendar ali so enostavni odgovori na težavna vprašanja nezaželeni? Meni se je vedno zdela največja odlika največjih mislecev in znanstvenikov, da so najtežjo snov znali razložiti na enostaven način oziroma, da so dali jasne, kratke in enostavne odgovore na težka vprašanja, ki jih lahko razume najširši krog bralcev. Mogoče se pa motim, mogoče pa morajo biti tudi odgovori na težka vprašanja zapleteni in težavni, porabiti je potrebno veliko besed in vse zaviti tako, da izgleda težavno?

In še “A ekonomska analiza prava danes ni več zgolj teorija, je tudi orodje, ki ga priročno vihtijo vsi tisti, ki bi pravno ureditev radi kvantificirali, optimizirali, ne da bi sploh vedeli, o čem pravzaprav govorijo… Sem pa pred nekaj leti prisostvoval letni konferenci Evropskega združenja za ekonomsko analizo prava žalostno ugotavljal, da skoraj vsi predavatelji, ki so razpravljali o pravnoteoretičnih temah, denimo o naravi pravnega pravila ali sodnikovega odločanja, niso bili pravniki in niso poznali niti temeljne teorije, ampak so kot nekakšne aksiome povzemali zgolj drznejše izmed sklepov Calabresija in Posnerja in drugih pravnih pionirjev gibanja iz sedemdesetih, ki so za razliko od današnjih naslednikov pravno teorijo poznali in razumeli. Sprevrženje preudarne teorije v udarniško prakso pa je vedno problem in tudi del razloga, zakaj velik del klasične pravne teorije ekonomsko analizo prava dojema kot svojo Kartagino.”

Veseli me, da je avtor izpostavil Calabresija in Posnerja kot teoretika. No, sta tudi praktika, vsak na svojem sodišču, Calabresi na višjem zveznem sodišču drugega okrožja, Posner pa na višjem zveznem sodišču sedmega okrožja, tako kot easterbrook. Posner je znan po tem, da svoje sodbe obravnava in razlaga z ekonomsko analizo, pa še formalne ekonomske izobrazbe nima. Harvardsko izobražen pravnik je, tako kot avtor članka. Ni samo teoretik, je tudi praktik. Enako velja za Calabresija, pa za Stevena Shavela, pa Easterbrooka in še bi naštevali. So teoretiki, pa tudi udarni praktiki. In ne samo v sedemdesetih, Posner še danes sodi, Shavel tudi, pa Easterbrook tudi. Da ne ostanem samo pri največjih imenih Ekonomske analize naj omenim še Francesca Parisija, ki ima tako pravni kot doktorat iz ekonomije, pa Henryja Manneja, dolgoletnega dekana pravne fakultete na George Mason Univerzi. Mitchell Pollinsky ima tako pravno diplomo iz Yalea in doktorat iz ekonomije… Pa naj bo dovolj.

Dejstvo je, da je avtor obiskal konferenco in morebiti 3-4 ali pa tudi 10 predavanj (predstavljenih je bilo cca 40 člankov). Očitno je ocenil, da predavatelji ne vedo veliko o pravu. Ampak to dejstvo ni kritika ekonomske analize prava, ampak konference in izbranih govorcev. Kritiko mirno sprejmem kot so-organizator konference. Kot kritiko ekonomske analize prava pa ne, ker njegovi argumenti ne držijo. Avtor je kritiziral par govorcev in svojo kritiko posplošil na celotno vedo.

Naj na koncu bralce povabim, da sami presodijo, koliko je »vredna« ekonomska analiza prava, ko bodo prebrali par temeljnih in par sodobnih del s področja ekonomske analize prava. Potem pa naj se debata nadaljuje…

V prihodnjih dneh bom zapisal še svojo “dupliko” – a je nemara prav, da najprej v miru preberete Katrino repliko.

-