V tednu pred božičem je razveselila novica s strani INFN (Italijanski nacionalni institut za nuklearne raziskave – pravzaprav zveza institutov z izpostavo v vsakem večjem mestu). Italijanska vlada je izbrala projekt SuperB za enega svojih “vodilnih projektov”, kar je pomemben korak na poti do uresničitve 400 milijonov evrov vrednega projekta. SuperB bi tako bila druga “supertovarna B mezonov”. Na le teh bomo lahko podrobneje raziskali razlike med snovjo in antisnovjo. Z inovativno tehnologijo zelo ozkih žarkov elektronov in pozitronov bi ob trkih lahko proizvedli do okoli 100-krat več B mezonov kot v, sedaj že pokojnih, tovarnah B mezonov. Prva supertovarna B mezonov bo stala v Tsukubi, Japonska, na istem mestu, kot dosedanja tovarna mezonov B, Belle. Na to spominja tudi ime Belle2, ki so ji ga nadeli snovalci.
Konkurenčni italijanski projekt bo stal v Rimu. Ker so slovenski znanstveniki sodelovali pri Belle in sedaj tudi pri Belle2, smo v prav zabavni situaciji, ko slovenski raziskovalci igrajo vodilno vlogo pri eksperimentu na Japonskem (prof. Križan je govorec eksperimenta Belle2, prof. Golob pa koordinator za fiziko, kar sta dve najpomembnejši poziciji na eksperimentu), medtem ko v neposredni bližini raste konkurenčen eksperiment. Je pa tudi res, da je Belle2 skoraj zagotovo realnost (Japonska vlada je že zagotovila tretjino sredstev za 300 milijonov težek projekt), medtem ko je italijanska vlada zares zagotovila le 20 milijonov od potrebnih okoli 400.
Manj razveseljiva
je novica, da ima DUSEL – okoli 800 milijonov vreden projekt podzemeljskega laboratorija v opuščenem rudniku v Južni Dakoti, probleme pri financiranju . Zataknilo se je pri naraščanju stroškov za pripravo rudnika za znanstvene eksperimente – pri pripravi jaškov za dostop, pa tudi črpanju vode iz opuščenega rudnika. Kaj se bo zgodilo s projektom DUSEL sedaj ni jasno, a glede na to koliko odlične znanosti – od iskanja temne snovi do geofizike – lahko pričakujemo od tega laboratorija, je težko verjeti, da v ZDA ne bi našli rešitve pri financiranju izgradnje. Ne nazadnje ima za seboj
tudi financiranje milijonarja T. Denny Sanforda, ki je do sedaj primaknil 70 milijonov za izgradnjo laboratorija (v zameno pa dobil, poleg prijetnega občutka, da pomaga znanosti, tudi da se zametki velikega laboratorija DUSEL sedaj imenujejo “Sanford lab”).
