Prejšnji mesec je je Agencija RS za okolje objavila poročilo o emisijah bolj ali manj škodljivih snovi v zrak iz industrije v l. 2009. Podatki ARSO so zbrani v tej tabeli . Gre za podatke, ki so jih posredovala podjetja, ki morajo o tem po zakonu poročati, in ne za meritve ARSO. Vsekakor pa gre za zelo zanimive informacije, ki so bile po moje deležne premalo – praktično nič – pozornosti medijev. Jasno je, da vsaka industrija vedno proizvaja nevarne odpadke, zato bi bilo zgražanje na čisto prvo žogo nesmiselno. Po drugi strani pa je dejstvo, da je količina emisij katerekoli industrije skoraj vedno podvržena stroškovnemu vidiku. Za podjetje je »čistoča« dražja, in obratno.
Zato je seznanjenost s temi podatki za javnost tako pomembna. Saj nazadnje lahko edino mi pritisnemo na onesnaževalce, da še bolj zmanjšajo svoje emisije – ne pa, da so zadovoljni s tem, da ostanejo znotraj zakonsko določenih zgornjih mej.
Iz tabele sem izbral nekaj primerov treh največjih onesnaževalcev po kategorijah snovi, ki ji določa ARSO. Vse količine (ocena letne emisije za l. 2009) so izražene v kilogramih. In nagrade dobijo …
žveplovi oksidi (SO2 in SO3), izraženi kot SO2
| 1. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ D.O.O. | 4.123.000,00 |
| 2. TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE D.O.O | 1.495.585,39 |
| 3. TE-TOL Ljubljana |
408.009,82 |
dušikovi oksidi (NO in NO2), izraženi kot NO2
| 1. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ D.O.O. | 7.380.000,00 |
| 2. SALONIT ANHOVO D.D. | 1.233.250,00 |
| 3. TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE D.O.O | 1.155.851,17 |
ogljikov monoksid (CO)
| 1. KOLEKTOR MAGMA d.o.o. Ljubljana |
5.986.760,72 |
| 2. TALUM, D.D. | 2.609.236,80 |
| 3. SALONIT ANHOVO D.D. | 1.406.250,00 |
živo srebro in njegove spojine, izražene kot Hg
| 1. STEKLARNA ROGAŠKA d.d. | 122,68 |
| 2. ABRASIV MUTA d.o.o. | 120,00 |
| 3. SALONIT ANHOVO D.D. | 35,77 |
svinec in njegove spojine, izražene kot Pb
| 1. STEKLARNA ROGAŠKA d.d. | 180,59 |
| 2. metal ravne d.o.o. | 144,00 |
| 3. VALJI, D.O.O. ŠTORE | 96,74 |
celotni prah
| 1. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ D.O.O. | 202.000,00 |
| 2. URSA SLOVENIJA, D.O.O. Novo Mesto |
110.235,60 |
| 3. Nolik d.d. Kočevje |
61.983,00 |
VSOTA rakotvorne snovi I. nev. sk. (»snovi, ki po dokazanih podatkih z gotovostjo povzročajo rakava obolenja pri ljudeh« (1.) (2.) Op. L.O.)
| 1. LIVARNA GORICA, D.O.O. | 206,30 |
| 2. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ D.O.O. | 29,60 |
| 3. TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE D.O.O | 18,58 |
VSOTA rakotvorne snovi II. nev. sk. (»snovi, za katere je dokazana rakotvornost pri poskusnih živalih in velika verjetnost za človeka«)
| 1. TALUM, D.D. | 7.680,25 |
| 2. Impregnacija d.o.o. | 7,68 |
| 3. GALMA d.o.o. | 5,00 |
VSOTA rakotvorne snovi III. nev. sk. ( »snovi, za katere se utemeljeno sumi rakotvornost«)
| 1. SCT Asfalti d.o.o. | 195,30 |
| 2. LIVARNA VUZENICA D.O.O. | 135,50 |
| 3. CMCELJE, CESTE MOSTOVI CELJE D.D. | 117,91 |
VSOTA org. spojine I., II. in III. nev. sk. (1.)
| 1. URSA SLOVENIJA, D.O.O. | 62.976,00 |
| 2. Gorenje notranja oprema – program Kopalnice Primorska 6/b, 3325 Šoštanj | 20.076,80 |
| 3. Jošt hotel interier d.o.o. | 15.120,20 |
organske spojine, izražene kot skupni organski ogljik (TOC)
| 1. Fibran Nord, d.o.o., Proizvodni obrat Sodražica | 109.907,00 |
| 2. VIPAP VIDEM KRŠKO, Proizvodnja papirja in vlaknin d.d. | 73.163,29 |
| 3. LAFARGE CEMENT D.D. | 62.789,00 |
vodikov sulfid (H2S)
| 1. Odlagališče nenevarnih odpadkov Lokovica | 4.465,54 |
| 2. CINKARNA CELJE, D.D. | 209,00 |
| 3. SIMBIO D.O.O. | 177,00 |
vodikov cianid (HCN)
| 1. LIVARNA VUZENICA D.O.O. | 25,77 |
| 2. GALMA d.o.o. Radomlje |
16,00 |
| 3. LAMA d.d. DEKANI | 5,90 |
benzen
| 1. LAFARGE CEMENT D.D. Trbovlje |
2.614,80 |
| 2. lesna tip tovarna ivernih plošč otiški vrh d.d. | 1.890,00 |
| 3. SALONIT ANHOVO D.D. | 1.762,00 |
amonijak (NH3)
| 1. URSA SLOVENIJA, D.O.O. Novo Mesto |
53.760,00 |
| 2. LAFARGE CEMENT D.D. | 39.868,00 |
| 3. SALONIT ANHOVO D.D. | 33.102,00 |
fluor in njegove spojine, izražene kot HF
| 1. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ D.O.O. | 60.209,20 |
| 2. TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE D.O.O | 23.082,50 |
| 3. TALUM, D.D. | 2.449,80 |
formaldehid (CH2O)
| 1. KNAUF INSULATION D.O.O., ŠKOFJA LOKA | 12.800,20 |
| 2. LESONIT d.o.o. Ilirska Bistrica |
11.622,73 |
| 3. URSA SLOVENIJA, D.O.O. | 8.448,00 |
kadmij in njegove spojine, izražene kot Cd
| 1. STEKLARNA ROGAŠKA d.d. | 123,87 |
| 2. MPI – RECIKLAŽA, D.O.O. Črna na Koroškem |
5,38 |
| 3. VALJI, D.O.O. ŠTORE | 3,15 |
kadmij in rakotvorne spojine kadmija, izražene kot Cd (To vodijo kot posebno kategorijo v tabeli)
| 1. CINKARNA CELJE, D.D. | 2,28 |
ogljikov dioksid (CO2)
| 1. SNAGA JAVNO PODJETJE D.O.O. Ljubljana |
20.898.000,00 |
| 2. NAFTA – PETROCHEM D.O.O. Lendava |
18.000.000,00 |
| 3. SIMBIO D.O.O. Teharje |
10.058.658,00 |
Glej tudi: Benzenski rekorder Lafarge
Nekaj bom vprašal, ker me zares zanima. Ali morda obstajajo kakšni podatki oziroma študije, kako bi te emisije na splošno zmanjšali, ne da bi ukinili proizvodnjo. Recimo z boljšimi sistemi filtriranja, z boljšimi izkoristki proizvodnje, strojev itd. S spremembo metode proizvodnje ipd. To bi se mi zdel prvi logični korak v skladu s trenutno okoljsko imperativo.
Je kdo zasledil kaj takega?
(ZdravaPamet)
To je dobro vprašanje. Na MOP sicer obstaja "Sektor za celovito presojo vplivov na okolje", ki je presumably zadolžen to, vendar med dokumnenti, ki jih ponujajo v svojem direktoriju, prav takšne študije nisem našel.
http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_okolje/celovita_presoja_vplivov_na_okolje/
zanimivo bi bilo videti, kako se količina emisij spreminja v času. imamo tudi trendne podatke?