Na torkovi GV konferenci kazenskega prava in kriminologije na Bledu je ekipa Inštituta za kriminologijo PF predstavila “case” za družbeno enakost.
Ideja, ali bolje rečeno, zelo prepričljiva interpretacija statističnih podatkov, je naslednja: ko je dosežena določena stopnja družbenega bogastva – okoli 10.000 $ BDP na prebivalca – so praktično vsi kazalci dobrobiti pozitivno odvisni ne od BDP, temveč od premoženjske enakosti. V družbah, kjer so premoženjske razlike manjše, so kazalci dobrobiti povprečno boljši, praktično neodvisno od bogastva družbe, izražene v BDP per capita.
Kriminologi iz Pravne fakultete so teorijo podkrepili predvsem s podatki različnih kazalcev kriminalitete. Mogoče bo dr. Matjaž Jager svoj referat kdaj prijazno predstavil tudi tukaj, medtem pa v ilustracijo nekaj grafov, ki so dostopni na internetu. Vir so študije sociologa Richarda Wilkinsona, ki je eden najbolj znanih zagovornikov teze o tej odvisnosti.
Smrtnost novorojencev (ta je eden najbolj indikativnih kazalcev zdravja v družbi) (*)
Število zapornikov (*)
Duševno zdravje (*)
Jager je razpravo umestil v kontekst političnega argumenta glede socialne države, ki ga zdaj slišimo praktično vsak dan: če želimo ohraniti dobrobiti drage socialne države, dopovedujejo evropski politiki svojim državljanom, moramo varčevati, stiskati pasove in biti bolj konkurenčni. Brez gospodarske rasti ni socialne države.
A če držijo zgornje korelacije enakosti in dobrobiti, začne ta politični argument kazati določeno protislovnost: Cilj socialne države je čim večja (ali vsaj zadostna) dobrobit vseh, ne glede na premoženje. Zdaj poskušamo ohranjati socialno državo z ukrepi, ki krepijo konkurenčnost in gospodarsko rast, a povečujejo neenakost. Neenakost pa zmanjšuje dobrobit. Torej prav tisto, kar je smisel obstoja socialne države.
Aja, kaj pa Slovenija? Praktično po vseh kazalcih smo ena najbolj egalitarnih držav v Evropi. Ginijev koeficient – najbolj standardni kazalec premoženjske neenakosti je bil l. 2009 po podatkih EUROSTAT pri nas najnižji v EU:
1.Slovenija >>> 22,72.Norveška >>> 23,73. Madžarska >>24,74.Slovaška, Švedska >>24,85. Češka, Avstrija, Finska >>> ~25…Francija, Nemčija >>> ~29Italija (08), Poljska >>>~31VB (o8) >>>34Romunija, Portugalska, Litva >>>35Latvija >>> 37,4
Kar je dobro. In v bistvu potrjuje zgornjo odvisnost, Slovenija je namreč tudi po številnih drugih kazalcih dobrobiti v evropskem vrhu – nenazadnje, kot je pokazal Jager, tudi po kazalcih kriminalitete. Enakost je iz moje perspektive strukturna kvaliteta Slovenije, katere ohranitev bi morala biti na prvem mestu strateških političnih prioritet države.
-
Dober argument proti enotni davčni stopnji.
To je zelo slab in manipulativen argument proti enotni davčni stopnji. Saj ne ločite niti enakosti glede na premoženje in enakosti glede na dohodke. Tukaj gre za zelo očitne razlike. Švedska je po dohodkih ena najbolj egalitarnih držav, popolno nasprotje pa je po premoženju. Že prvi graf pokaže tipično manipulacijo – v ZDA imajo uradno tako veliko smrti dojenčkov, ker je vsak otrok, ki kaže znake življenja proglašen za živorojenega in če umre čez 5 minut, se to šteje v to statistiko. Ostale države pa dojenkče proglašajo za mrtvorojene tudi, če umrejo po rojstvu – nekatere celo do enega tedna… Beri dalje »
Zanimiva razmišljanja o mejni korist(nosti) rasti BDPja, ki je znana, pogosto (do)kazana, a še pogosteje utišana teza — na račun premišljenosti družbenih investicij. Kako pa je tokrat opredeljena dobrobit (well-being in ne welfare, kajne?) oziroma, kateri so kazalniki le-te?
Vsekakor zanimive korelacije, a past le-teh zna biti ti. problem black boxa (npr. matematičnega modeliranja). Pri Ginijevem količniku pa morda velja dodati, da je ta za leto 2009 preračunan na podatke 2008, ko je bila še pozitivna rast.
Jana, osebno domnevam, da se glede vprašanja, kaj je dobrobit, nazadnje ne da izogniti normativnosti. Lp
Čudno. Socialisti ste tako močni po svetu, hkrati pa polni teorij zarot.
Sicer se pa lepo vidi, kako pomemben je BDP – predvsem takrat, ko pade. To obdobje imenujemo recesija, oziroma kriza.
Luka, strinjava se. Zato me toliko bolj zanima, kako jo nek raziskovalec operacionalizira.
Ja. Res je tudi, kot pravi Bonifacij, da Wilkinsovi zaključki precej kontroverzni glede metodologije. Npr.: http://www.guardian.co.uk/commentisfree/2010/jul/08/spirit-level-book-critique
Što se babi htilo, to se babi snilo. Skrajni levičarji so se spustili v še en poskus opravičevanja socialističnih prerazdelitev. Preberite si link, ki ga je podal Luka in ki razkriva metodološke pomanjkljivosti teh raziskav. Glede na to, da je Slovenija po dohodkovnem prisilnem egalitarizmu vodilna v Evropi, bi morali biti državljani izjemno zadovoljni z življenjem pa je ravno obratno. Ker so socialistične države praviloma gospodarsko neuspešne, si raznorazni Hanžki (tudi on je predaval na temu zletu levičaskih sokolov) in podobni poskušajo izmisliti raznorazne indekse sreče in podobno, s katerimi bi popravili slabo krvno sliko držav, ki se držijo naukov… Beri dalje »
Bonifacij, če toliko različnih kazalcev pri taki vzorčni populaciji kaže na določeno stopnjo korelacije, potem ji je težko oporekati z argumentom, da so upoštevana različna statistična merila. Tudi če tvoj primer z ZDA odmislimo, so zaključki popolnoma enaki. Eksaktnosti se pri toliko državah pač ne da doseči, pa to še ne pomeni, da se moramo popolnoma odpovedati kakršnimkoli zaključkom.
Za to pač ni treba delat velike raziskave. Kjer so velike razlike je jasno, da bo več kriminala. Kdor nič nima in vidi bogataša, ki ima vse in še več, se mu bo prav gotovo prej "strgalo".
Če je veliko skrajne revščine bo več ljudi bolnih in norih. In kjer so velike razlike je tudi veliko skrajne revščine (izjema bi lahko bile skrajno bogate države, ki živijo od patentov, turizma, bančništva, nafte,…)
Velike razlike pomenijo tudi veliko brezposelnih. Kupci ne bodo plačevali sociale ampak je treba razliko "spraskat" z izkoriščanjem tistih, ki še delajo. Brezposelnost pa veča kriminaliteto itd.
Uvesti je treba UTD. Naj bo Slovenija prva v EU in naj mi učimo druge!
Gap Between Rich And Poor Named 8th Wonder Of The World
JANUARY 24, 2011 | ISSUE 47•04
PARIS—At a press conference Tuesday, the World Heritage Committee officially recognized the Gap Between Rich and Poor as the "Eighth Wonder of the World," describing the global wealth divide as the "most colossal and enduring of mankind's creations."
"Of all the epic structures the human race has devised, none is more staggering or imposing than the Gap Between Rich and Poor," committee chairman Henri Jean-Baptiste said. "It is a tremendous, millennia-old expanse that fills us with both wonder and humility."