Članek Miša Alkalaja v Financah “Na počitnice v Cancun”

Teorijo, da povzročajo človeški izpusti toplogrednih plinov globalno ogrevanje – po novem “podnebne spremembe” – je znanstveno razvrednotila že sama narava: podnebje se je (celo bolj) ogrevalo v prvi polovici 20. stoletja[i], kljub bistveno manjšim človeškim izpustom CO2; in še bolj v daljni preteklosti, npr. med Srednjeveškim toplim obdobjem[ii]. Domnevno antropogeno ogrevanje s konca 20. stoletja se je že leta 1995 ustavilo, od leta 2002 pa se ozračje ohlaja[iii] – kljub temu, da človeški izpusti in zračna koncentracija CO2 še vedno rastejo. V nasprotju z napovedmi Medvladne komisije za podnebne spremembe (IPCC) led na Grenlandiji[iv], Arktiki[v] [vi] in Antarktiki[vii] narašča, prav tako praktično vsi kontinentalni ledeniki[viii], morje se ohlaja[ix] in gladina se ne dviguje[x] [xi]. Ampak, prav v letu pred podnebnim vrhom v Cancunu je pričela teorija o antropogenem ogrevanju izgubljati tudi politično podporo. [Originalne reference na koncu zapisa]

[… “Disclaimer”: Glede podnebne znanosti sem amater, moja osnovna izobrazba ni naravoslovna in znanje o klimatologiji je pridobljeno iz sekundarnih ali terciarnih virov. Sodbo o relevantnosti teh pripomb si torej ustvarite predvsem na podlagi presoje ustreznosti virov, ki jih navajam. Seveda zato nič manj ne stojim za zapisanim 🙂 ]

• Trditev “podnebje se je (celo bolj) ogrevalo v prvi polovici 20. stoletja, kljub bistveno manjšim človeškim izpustom CO2” in referenca, članek iz l. 2009 v reviji Meteorologische Zeitschrift

Abstract, ki je na voljo na omenjenem linku, kot predmet raziskave navaja anomalijo v Severni Evropi in Arktiki: “The European Arctic experienced a pronounced warming around 1920 and a sustained warm period in the 1920s and 1930s. …” Ničesar niti podobnega trditvi, da se je podnebje v prvi polovici stoletja hitreje ogrevalo, jaz tam nisem prebral. Lahko pa, da to piše v članku …

Mimogrede, avtorji članka so očitno “mainstream” klimatologi in ne “skeptiki”. Stefan Brönnimann, drugi avtor, je recimo vodja klimatološke skupine pri Politehniki v Zurichu. Očitno so nasprotno od Alkalaja “Cancunu” naklonjeni, saj prva povezava na strani tega ištituta (19.10.2010) napotuje na tale poziv raziskovalcev ERL (zurichške politehnike), naj države sledijo opozorilom znanstvenikov in storijo več za preprečevanje podnebnih sprememb …

• Trditev, ozračje se je segrevalo “še bolj v daljni preteklosti, npr. med Srednjeveškim toplim obdobjem” in referenca, zapis na “skeptičnem” blogu The Resilient Earth, ki se sam sklicuje na članek v Science Persistent Positive North Atlantic Oscillation Mode Dominated the Medieval Climate Anomaly V. Trouet in ostalih.

Srednjeveška klimatska anomalija (toplo obdobje med 10. in 13. stol) je očitno pomemben in še ne povsem pojasnjen pojav. Zgornji članek, ki so ga kot dokaz proti CO2 teoriji pograbili vsi “skeptični” blogi, je za “mainstream klimatologijo” prav nasprotno pomemben prispevek k razlagi, kateri različni mehanizmi lahko vplivajo na segrevanje ozračja. Če to vemo, je mogoče še trdneje podkrepiti teorijo, da je za sedanjo anomalijo kriv človek in njegovi toplogredni plini. Članek torej ni odkril srednjeveške anomalije – ta je že dolgo poznana in del vseh standardnih modelov – temveč je ponudil novo razlago le-te. Članek torej nikakor ni “heretičen” v smislu, da bi ga znanstvena skupnost razumela kot ugovor teoriji od človeka povzročenih podnebnih sprememb v 20. stol. – prav nasprotno. (Nekaj dodatnih informacij tule [RealClimate, 15.5.2010] in tule [ScepticalScience, 28.11. 2009])

• Trditev “Domnevno antropogeno ogrevanje s konca 20. stoletja se je že leta 1995 ustavilo, od leta 2002 pa se ozračje ohlaja” in referenca, BBC intervju s Philom Jonesom, top klimatologom in vodjo inštituta CRU, od koder so lani ukradli elektronsko pošto in dokumentacijo (t.i. afera CRU hack)

Kar je v tem intervjuju hotel povedati Jones je, da moramo za statistično veljaven zaključek o trendu globalne temperature vzeti dovolj dolgo obdobje. Definitivno so temperature v zadnjih 15 letih najvišje izmerjene v zgodovini merjenja, a po strogih kriterijih statistike iz tega ne moremo zatrditi da je trend od leta 1995 (!) do danes trend segrevanja. Kot razložijo na RealClimate [15.2. 2010] v zapisu, ki ga je avtoriziral Jones

Če izolirano vzamemo obdobje 1995 do danes, statistika zaključka o definitivnem trendu segrevanja ne dovoljuje. Povsem drugače je (in natančno to je Jonesova poanta), če vzamemo daljše obdobje. Za ilustracijo tale graf, ki si ga bodo bralci KKD lahko sami interprerirali [Vir]

• Trditev “V nasprotju z napovedmi Medvladne komisije za podnebne spremembe (IPCC) [narašča] led na … Arktiki“, referenci sta zapis na “ne-skeptičnem” blogu Ecological Problems in kolumna Christopherja Bookerja v britanskem Daily Telegraph. Booker pa seveda je ikona britanskih klimatskih skeptikov.

To je v bistvo zelo zanimivo in fino, da je Alkalaj opozoril na zadevo – mislim, da prvi v Sloveniji v množičnih medijih. Gre za pojav, ki je bil opažen marca letos (2010): zaradi nizkih temperatur se je na Barentsovem in Beaufortovem morju povečala površina ledenega pokrova, ki pa je bil (tudi zaradi relativno visokih temperatur pred tem), tanek. Satelitska merjenja povšine arktičnega ledu so so zabeležila povprečno povečanje ledene površine za ta čas. Medijske interpretacije fenomena so bile zelo različne. “Skeptični” (ampak tudi nekateri drugi) blogi so ga interpretirali kot primer, da se količina arktičnega leda v resnici ne manjša, ampak celo veča. Tudi razumni časopisi, kot je WIRED (9.4. 2010), so objavili članke, katerih ton je bil, da morda z arktičnim ledom le ni tako slabo, kot je kazalo. Glavna referenca članka iz WIRED je znanstvenik Dirk Notz iz Max Planck inštituta za meteorologijo iz Hamburga. Notz je bil dejansko vodja raziskovalcev, ki so pojav opazovali neposredno na terenu, na Grenlandiji, in je svojo razlago dogodka tudi sam zapisal v članku na RealClimate (26.6.2010). Res priporočam, strašno zanimiv zapis, če pa nimate časa, mogoče samo ta citat:

• Trditev “V nasprotju z napovedmi Medvladne komisije za podnebne spremembe (IPCC) [narašča] led na … Antarktiki”, referenca: zapis na “skeptičnem” blogu Global Climate Change Facts.

Vprašanje segrevanja ali ohlajanja Antarktike je očitno kompleksno, vsekakor pa je relativno obskuren citirani blog precej zadnji vir, kamor bi se obrnil za odgovor. Po drugi strani pa ne bi rekel, da IPCC sploh trdi, da se obseg morskega ledu na Antarktiki zmanjšuje. Če smo natančni, IPCC zelo previdno zapiše, da o natančnem trendu antarktičnega ledu težko sodimo (AR4, Povzetek, str. 9):

Antarctic sea ice extent continues to show interannual variability and localised changes but no statistically significant average trends, consistent with the lack of warming reflected in atmospheric temperatures averaged across the region.

Blog, ki ga citira Alkalaj, torej v precejšnji meri napada “ptičje strašilo”. Mimogrede, eden zadnjih bolj citiranih člankov o temperaturah na Antarktiki je tale (Nature, 22.1.2009, Steig & al.). Povzetek se glasi takole:

Assessments of Antarctic temperature change have emphasized the contrast between strong warming of the Antarctic Peninsula and slight cooling of the Antarctic continental interior in recent decades. … This picture, however, is substantially incomplete owing to the sparseness and short duration of the observations. Here we show that significant warming extends well beyond the Antarctic Peninsula to cover most of West Antarctica, an area of warming much larger than previously reported. West Antarctic warming exceeds 0.1 °C per decade over the past 50 years, and is strongest in winter and spring.

• Trditev “gladina se ne dviguje“, in referenci, nek intervju v, pardon, resnično psihotični reviji Executive Intelligence Review ki jo ureja “posebnež” z imenom Lyndon LaRouche (“Evict Psycho Obama While We Still Have a Nation” press) in nek članek Vincenta Graya, objavljen na na strani konservativnega “inštituta” SPPI.