Še več o Informativnem dnevu o razpisih ERC

Tule je povzetek četrtkovega ERC informativnega dneva (detajli so v prejšnjem Matejevem sporočilu). Če bo imel kdo kakšne komentarje, dodatna vprašanja, se zahvaljujem v naprej!

Kakšen profil raziskovalcev se pričakuje za ERC?

Tu ni pravila, ljudje smo si različni, in prav ta različnost je tista, ki vodi v uspeh skupin, kjer se ljudje dopolnjujemo. Mene osebno vodi želja bo raziskavah celotnih sistemov in strast do odkritij. Gledanje celote sem se naučil, ko sem se ukvarjal s slikanjem. Tekom dodiplomskega študija sem preživel tri mesece poletja v laboratoriju v San Franciscu (Matije Peterlina), in se tam okužil in zasvojil s strastjo do raziskovanja. Ko sem začel doktorat v New Yorku sem dve leti rotiral med tremi laboratoriji, dokler nisem prišel do projekta, kjer sem lahko združil svoje obstoječe znanje proteinske biokemije z genomskimi raziskavami regulacije RNK molekul. To je vodilo v objavo v reviji Science, a vendar ni zadoščalo za doktorat. Moj somentor je predlagal, da razvijem še eno tehniko, ki lahko iz druge plati pogleda isto vprašanje. Čeprav je to zahtevalo, da precej spremenim smernice poskusov, se je na koncu izkazalo kot pravilen pristop, ki sem ga nato uporabil tudi kot osnovo ERC predloga.

Kaj so nujne reference?

Kak članek v Nature / Science / Cell  / PLOS press je  koristen. Dobro je biti koprvi ali imeti koprve avtorje, kot tudi ne škodi imeti veliko koavtorjev. Poleg tega biti soavtor na kaksnih pomembnih člankih. Tako se pokaze pripravljenost sodelovanja – brez sodelovanja ni uspeha.

Kakšno je okolje, ki podpira take raziskave?

LMB (Laboratory of Molecular Biology) je ultimatna socialistična izkušnja – vse je komunalno, oprema, denar (ki ga dobi oddelek in pravično razdeli med skupine), kuhinja, ki pripravi pufre, bakterijske plošče (in seveda, tudi odpadki). Uspeh je v hitrem pretoku idej. Primerjave so vzpodbudne – ni zavisti, saj se kolegi itak hitro menjajo. Tekma pa je s celim svetom, in ne z bliznjimi kolegi. Ideje in smernice so jasne: voda v reki je cista, dokler se pretaka. Vodje oddelkov so vzpodbudni, se izredno veselijo in hvalijo naše uspehe vsenaokoli. Laboratoriji imajo tedenska srečanja, diskusije o člankih in veliko se pogovarja in izmenjuje mnenja, tako da znanje hitro kroži.

Kako definirati vsebino ERC prijave?

To sem storil sam. Izbral sem temo, kjer je bilo jasno, kakšno prednost so mi dale pretekle izkusnje. Natančno sem opisal, zakaj sem prava oseba za projekt.
Pomembno je biti realističen pri tem.

Kako se pripraviti za intervju:

Vadil sem skupaj s sodelavci. Prosil sem kolege in profesorje, da so me poslušali. Imel sem pet takih vaj, v vsaki sem imel pet drugih kolegov, ki so mi dajali vprašanja. Ta vprašanja so bila težja, kot pa tista, ki sem jih na koncu dobil na resničnem intervjuju.

Koliko dela je pri pripravi finančnega opisa?

Zelo malo, tu se ne spuščajo v detajle, vse sem pripravil sam. Šele nato, ko sem grant že dobil, sedaj potrebujem pomoč tajnice, da skrbi za formularje, ki opisujejo mesečne stroške.

Kaj naj se vprašam, ko pripravljam projekt?

Kaj bom potem, če dobim grant? Kaj bom potem, če dobim grant in raziskave uspejo? Kaj bo naslednje vprašanje?

Kako zgleda delo, ko dobiš grant:

Delo je težko, odgovornosti veliko, pričakovanja se zvišajo. A poskusi ostanejo enako nepredvidljivi, za vsak uspeh je potrebno deset neuspehov. Moramo reskirati še več, da lahko dosežemo kar je bilo začrtano. Samo kot zelo povezana skupina lahko kljubujemo tem pritiskom.

Kaj te sedaj žene naprej pri delu?

Delo v laboratoriju me je socialno odprlo, kar je zame zelo nagrajujoče. Sem bolj introspektiran, a hkrati uživam v pogovorih o poskusih, skupnih načrtih. Navkljub sterilnem okviru laboratorija poskušam naprej odkrivati lepoto življenja. Kot v New Yorku ljudje na vsakem kotičku posadijo kaj lepega, in tako z malimi detajli polepšajo beton, si moramo najti take male stvari, ki dajejo smisel. Uživam z ljudmi in naravo.

-