Če drži, je tole za antropologijo odkritje ranga “Juretovega” Higgsa. Skupini iz Planckovega inštituta je uspelo rekonstruirati dovolj velik del neandertalčeve DNA (60% genoma), da lahko trdijo, da se je ta križal z modernimi ljudmi. Del našega genoma (1%-4%), pravijo, sedaj dokazano izvira od neandertalca. – Članek v Nature –
Do sedaj je bilo prevladujoče konvencionalno stališče, da se neandertalec kot prvi predstavnik rodu Homo, ki je naselil Evropo, in Homo sapiens, nista križala. Običajno kot zadnjega skupnega prednika H. sapiensa in H. neanderthalensisa postavljajo H. heidelbergensisa. Ta je verjetno prvi hominid, ki je iz Afrike naselil Evropo (med 1M do 600.000 let nazaj, njegovi najstarejši najdeni fosili izven Afrike so v Gruziji, datirani vsaj 1M, najvišja ocena celo 1,7M). Okoli 500.000 let je iz njega izšel prvi čisto “evropski hominid”, neandertalec. Evolucija H. sapiensa, ki je kot vrsta približno enako star kot neandertalec, je potekala vzporedno, a v Afriki.
Daljnja sorodnika sta se srečala šele mnogo kasneje, okoli 45.000 let nazaj, ko je H. sapiens pričel kolonizirati Evropo. Fosilni dokazi pričajo, da so bili “zlati časi” neandertalskih populacij takrat že močno mimo in neposrednih arheoloških dokazov o bližnjem sobivanju obeh vrst pravzaprav ni. Tudi genetski dokazi so do sedaj kazali na to, da križanja med vrstama ni bilo.
Še eden najnovejših učbenikov, ki jih poznam (The Human Past, C. Scarre (London: Thames&Hudson, 2009)) kljub navajanju določenih metodoloških problemov (npr. “… Neanderthals did not contribute mDNA to contemporary human gene pool. … Chemical damage occuring in Neanderthal bone from the time of death will break up DNA, and processes of decay may, for example, lead to the overestimation of difference between two sequences.”) nazadnje jasno zaključi, “The current consensus is that Neanderthal were a distint species.” (str. 140)
No, zadnje odkritje bo res močno premešalo karte razumevanja našega biološkega porekla. Nenazadnje pa je fino tudi to, da vzorci, iz katerih so rekonstruirali neandertalčev genom, prihajajo iz naše soseščine, iz špilje Vindija pri kraju Donja Voća na Hrvaškem, le 20km JV od Ptuja.
(PS., prav letos so v Krapini odprli nov muzej. Vredno ogleda.)
Krapina, arheološki park
Živijo Luka. Zanjimiv članek, ma me tudi malo predeneča. Bi mi lahko malo bolj razložil, kar ne razumem. Če imamo res skupnega prednika z neandertalci samo belci in azijci in ne afričani me muči ta dilema: Kot poznam genetiko je človeški genom diploiden, sestavljen iz 23 kromosomskih parov. En par je XY ali XX, ki določa spol. Spolne celice pa imajo samo 23 kromosomov in so monoploidne. Ko se združiji med sabo, potem, dobimo nazaj poln komplet kromosomov. Če je prišlo do križanja med sapiensom in neandertalcem, potem ne moreš imeti 0,2% 4% ali 5% nendertalčeve DNK lahko imaš samo… Beri dalje »
Luka,
Sem odprl to temo na kvarkenbrada forumu. SEX MED ČLOVEKOM IN NEANDERTALCEM. Vabim te, da se pridružiš s komentarji.
LP
Donkarlos, ne vem, če povsem razumem tvoje vprašanje, a naj poskusim: če bi bil moj oče neandertalec, bi pol mojega genoma izviralo od neandertalca. Če je nekje v daljni preteklosti del prednikov današnje populacije bilo neandertalcev, določen del genoma današnje populacije izvira od njih.
… a nimamo veliko večji procent genoma skupnega tudi z sadjem? .. smo torej potomci sadja tudi ali kako?
Mislim, da takšno zaključevanje ni najbolj posrečeno.
Bogimablog, seveda raziskovalci ne trdijo, da je ima genom neandertalca in človeka le 4% skupnega; temveč, da 1%-4% modernega genoma izvira od neandertalca. (Denimo: genoma tebe in tvojega očeta imata recimo 99,9% skupnega; istočasno od tvojega očeta izvira 50% tvojega genoma.)
O tem, kako to počnejo in kakšna znanost je zadaj, pa morda kdaj drugič od koga bolj pristojnega 🙂