Izhodišča za vizijo razvoja znanosti v Sloveniji

BISTVO: Dobra raziskovalna sfera je zgrajena iz dobrih posameznikov, ki vodijo svoje raziskovalne programe, v okolju, ki to podpira.

Vzpostavijo naj se učinkoviti mehanizmi za neprestano zbiranje in uveljavljanje dobrih pobud.

• Opustiti je treba idejo izgradnje idealnega sistema in jo nadomestiti z vizijo sistema, ki bo znal neprestano slediti pobudam za izboljšave, jih sproti vrednotiti in implementirati.
• Vzpostaviti je treba osrednjo internetno stran/portal za vse, kar se dogaja v povezavi z znanostjo v Sloveniji. Na enem mestu naj bodo zbrane vse ključne informacije o znanosti in za znanstvenike. (Razpisi, dosežki, obvestila, oglasi, pobude, zakonodaja, pravilniki …)
• Del te strani bi bil tudi sistem obveščanja o možnostih za mobilnost in zaposlitev za slovenske visokošolske pedagoge in raziskovalce (štipendije, granti, prosta delovna mesta).
• Osrednja znanstvena spletna stran bi predstavljala tudi učinkovit sistem za prenos idej in ljudi med akademsko raziskovalno sfero in gospodarstvom (gospodarstvo pove, kakšna znanja najbolj potrebuje; raziskovalci pa naj ponudijo znanja, ki bodo gospodarstvu koristila, pa jih ne izkorišča dovolj).

Izhajati je treba iz zaupanja v ljudi.

• Država naj začne raziskovalce obravnavati kot zrele posameznike, ki znajo gospodariti z raziskovalnimi sredstvi.
• Trenutna rešitev proti »zlorabam« raziskavam namenjenega denarja je obsežna birokracija, kar v mnogih primerih prej vodi v neracionalno kot učinkovito porabo denarja. To je treba odpraviti in uveljaviti osebno odgovornost posameznikov, ki naj se začne zgodaj. Že mladi raziskovalci naj imajo določen znesek denarja, ki ga lahko porabijo povsem avtonomno.
• Odpravijo naj se vse zahteve po javnih razpisih za nakupe majhnih in srednjih vrednosti. Primerna meja bi bila recimo pri 2000 EUR (sedaj 100 EUR). Za nakup letalskih kart naj ne bo potreben javni razpis, kar vodi do tega, da lahko kupujemo karte le pri pooblaščenih ponudnikih pogosto bistveno dražje.
• Omeji naj se delež denarja, ki gre lahko s projektov in programov za administracijo na institutih.
• Raziskovalci naj imajo možnost, da lahko tudi sami urejajo svojo cobiss/sicris bibliografijo. Njihove vnose ali popravke nato pristojna knjižničarka z licenco cobiss le pregleda in potrdi.

Podpira naj se mobilnost ljudi in vzpostavi okolja za učinkovito izmenjevanje idej.

• Vzpostavijo naj se konkretne vzpodbude, ki bi omogočale, da bi se lahko raziskovalci vračali domov iz tujine, če bi to želeli. Še posebej se je treba potruditi, da se odpravijo birokratske ovire.
• Vsako leto naj se podelita recimo dve posebni akademsko-raziskovalni poziciji za v svetovnem merilu vrhunske raziskovalce, ki bi se želeli preseliti v Slovenijo in nadaljevati s svojim delom (verjetno predvsem Slovence po rodu, ni pa nujno). Ti bi lahko uspešno kandidirali tudi za European Research Council projekte (erc.europa.eu). 
• Poenostaviti je treba postopke za pridobivanja delovnega dovoljenja in dovoljenja za bivanje za visoko izobražene ljudi (za raziskovalce in na splošno za ljudi z doktorati/univerzitetnimi diplomami). Slovenija tekmuje na svetovnem tržišču kadrov in njen velik potencial je lahko ravno v tem, da omogoči okolje, kjer bo lahko privabiti sposobne ljudi. Sem lahko spada tudi oprostitev davka na plače za podoktorante, ki pridejo v Slovenijo iz tujine npr. za obdobje dveh let, kot imajo to urejeno v Izraelu. 
• Status zasebnega raziskovalca naj se poenoti s statusom samostojnega novinarja in samostojnega kulturnega delavca.
• Pri izdelavi predmetnikov na fakultetah naj se upoštevajo tudi veščine in znanja, ki jih potrebujejo raziskovalci, ko delajo v industriji.

Dodatek: povezava na GoogleDoc dokument, kjer lahko gornje ideje tudi dopolnite.

-