Se himalajski ledeniki vendarle ne talijo?

Žal take dobre novice ni na obzorju! Številne najnovejše raziskave kažejo očitno taljenje in umikanje ledenikov v Himalaji. Recimo rezultati mednarodnega znanstvenega projekta GLIMS (Global Land Ice Measurements from Space). Na netu je dostopna njihova odlična prezentacija s satelitskimi posnetki in analizami Himalajskih ledenikov (dec. 2009, J.S. Kargel, Univ. of Arizona). Napovedi o posledicah klimatskih sprememb so po drugi strani nujno spekulativne: v našem primeru je ključna spremenljivka, kako stanje ledenikov vpliva na vodni režim rek, ki izvirajo v Himalaji in posledično na ljudi, ki živijo v njihovih porečjih.

A zakaj se je Himalaja v zadnjih dneh znašla na naslovnicah blogov, časopisov, itd.? Gre za nekakšno ponovitev “škandala” CRU Hack, torej razkritja nekoliko slabih praks klimatologov univerze East Anglia. V tem primeru je bil znanstveni škrat na delu v samem poročilu IPCC, torej v tisti najbolj avtoritativni klimatološki sintezi, ki predstavlja znanstveno osnovo za politične dogovore o omejevanju emisij CO2, in za katero je skupina prejela Nobelovo nagrado. V 3000 strani dolgem poročilu (kot veste, je izšlo l. 2007) so prejšnji teden našli napako. Gre za tale odstavek v drugem delu poročila (WGII, 2. odstavek poglavja 10.6.2.):

Glaciers in the Himalaya are receding faster than in any other part of the world and, if the present rate continues, the likelihood of them disappearing by the year 2035 and perhaps sooner is very high if the Earth keeps warming at the current rate. Its total area will likely shrink from the present 500,000 to 100,000 km2 by the year 2035.*

V čem je problem? Kot referenca za to trditev je v Poročilu naveden indijski znanstvenik Syed Hasnain. Toda kot so opisali v članku v reviji New Scientist (11.1.2010), Hasain tega ni zapisal v “peer-reviewed” (torej znanstveni) reviji, temveč v intervjuju za nek časopis. Tudi sam znanstvenik je priznal, da je ta trditev zgolj spekulativna.
“Greh” IPCC-ja je torej v tem, da se je v njegovo poročilo, ki naj bi bilo stokrat prekontrolirano in podvrženo najbolj strogim in konservativnim znanstevnim kriterijem, pretihotapila trditev, ki je morda sicer resnična, a ne ustreza tem strogim kriterijem znanstvene reference.

Sporočilo te zgodbe je naslednje. Zadeva seveda JE problem za IPCC, katerega avtoriteta sloni na tem, da naj bi bila vsaka vejica v njihovih izjavah stokrat preverjena. V redu je, da so se odkrito odzvali in napako priznali (izjava IPCC 20.1.2010). Razumem frustracijo klimatologov, ko je vsak njihov najmanjši spodrsljaj deležen enormne globalne medijske pozornosti, “skeptiki” pa lahko mirno govorijo popolne nebuloze, ki so postavljene na isto raven “za in proti” v medijskem prostoru. A takšna so pač pravila igre v sodobni medijski demokraciji …

Ampak na zadnje vseeno ne smemo spregledati tega: dejstvo, da se himalajski ledeniki krčijo, v tej zgodbi ni pod vprašajem! Naj medijska megla tega ne prekrije.

-