Kot je bilo mogoče v soboto prebrati v novinarskem članku, plagiati šolskih knjig v iskanju finančno težkega posla iz šol izrivajo kakovostne izvirnike:
Nekateri od oškodovanih avtorjev so pristali na razgovor. Pripravljeni so, so nam rekli, pokazati vse dokaze, ker verjamejo, da obnašanje, ki se je razmahnilo v zadnjih letih, ruši ugled vseh avtorjev. A v zadnjem trenutku so od tega odstopili, v strahu, da javno pranje umazanega perila ne bi bilo dobro sprejeto, niti takrat, ko bi šlo za njihove matične založniške hiše.
– Prosim vas, da me razumete. Pravkar sem na razpis prijavil nove učbenike. Če sedaj v javnosti nastopim s svojo zgodbo, se bojim, da mi jih ministrstvo ne bo odobrilo – je dejal eden od avtorjev[…]
Gre za članek z naslovom “Potrebuješ 100.000 kun, prepiši učbenik”, objavljen to soboto v hrvaškem Jutarnjem listu. Saj ne, da pri nas ne bi imeli težav s takšnimi ali drugačnimi plagiati, a tako porazno, kot naj bi bilo po članku sodeč na hrvaški sceni šolskih učbenikov, nemara vendarle (še) ni. Moram pa priznati, da mi gredo tovrstni plagiati in sprenevedanja iz leta v leto bolj na živce. V takih trenutkih, ko se, kot v tokratnem primeru na Hrvaškem, vsaj uradno sprenevedanje naseli tudi na najbolj odgovornih funkcijah, sem zelo vesel, če se kje najde vsaj kakšen pogumen novinar oziroma časopisna hiša.
