Ker Mladina z enotedenskim zamikom objavlja na internetu zadnji izvod revije, sem si tako šele ta teden ogledal prvo število letošnjega leta. V njem je tudi intervju s slovensko klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj. Prav zanimivo branje – a med podatki, ki jih je dr. Lučka Kajfež Bogataj omenjala v intervjuju, je nekoliko izstopal naslednji odstavek:
Zadnjič me je na nekem predavanju nekdo vprašal, če sem se pripeljala z avtom. Pa sem ga vprašala, če si kaj prenaša datoteke s spleta. Ker je bil odgovor DA, sem ga opozorila, da en sam megabajt prenesenih podatkov pomeni 9 kilogramov premoga
9 kilogramov premoga za 1MB? Tole pa se sliši nekam veliko, kajne? Za primerjavo – vožnja z avtomobilom izpusti okoli 0.1 do 0.2 kg CO2 na km, prenos enega 1MB pa naj bi ga kar okoli 33kg?! Torej bi prenos 1MB ustrezal več kot 100km dolgi vožnji z avtomobilom? (res je, da ne vem, kaj naj bi šlo v tistih 9 kg premoga – izdelava računalnika, serverjev itd?). Da je gornji podatek absurdno velik si pojasnimo še nekoliko drugače – če preko interneta prenesete en film (recimo z netflixa ali pa itunes, da ne bo pomote) velikosti 700MB, bi to pomenilo, da je šlo v zrak kar 6.3 ton premoga. Termoelektrarna Toplarna Ljubljana letos plačuje za tono premoga nekje med 60 in 70 EUR za tono, kar bi torej pomenilo, da en sam prenesen film stane svetovno gospodarstvo kar okoli 400 EUR. Povsem nevzdržno velika številka. Bi torej moralo biti pravilno en gigabajt za 9 kg premoga? Hitro iskanje na googlu ni obrodilo nič pametnega, morda kdo ve od kod gornji podatek?
Pa, da ne bom samo širil slabo voljo. Kajfež Bogatajeva je tako mimogrede omenila tudi, da bi uporabo biogoriv lahko upravičil šele avto, ki porabi 1 liter goriva na 100 km. To mi je dalo misliti – je kaj takega sploh mogoče? Poraba energije, ki se ji pri prevozu vsekakor ne moremo izogniti bo prisotna zaradi premagovanja sile upora zraka. Delo, ki ga opravimo na poti s je A= 0.5*C*S*rho*(v^2)*s, kjer je C koeficient upora zraka specifičen za posamezen model avta, S je prečna površina avta glede na gibanje, rho=1.3 kg/m^3 je gostota zraka in v je hitrost s katero se avto giblje. Za 100 km poti pri hitrosti 80 km/h tako opravi avto 19 MJ dela (pri C=0.3 in S=2 m^2). V litru bencina pa je spravljenih okoli 35 MJ energije, ki se lahko sprosti ob izgorevanju. S 100% izkoristki povsod drugje bi torej lahko opravili pot z okoli 0.5l/100km (opozorilo: avtomobili z motorjem na notranje izgorevanje niti teoretično ne morejo imeti 100% izkoristka – to bi bilo mogoče le, če bi imeli na voljo neskončne temperaturne razlike). Seveda je izboljšava mogoča pri koeficientu upora, tale članek recimo govori o avtomobilu s C=0.17 in porabo pod 2l/100km!
Eno iskanje z najljubšim iskalnikom bi naj proizvedlo do 7g CO2. Mogoče je kdo enostavno preračunal koliko iskanj je potrebnih za prenos 1MB 🙂
http://news.softpedia.com/news/The-Carbon-Cost-of-a-Google-Search-101699.shtml
Do aktualne mladine prek spleta dostopaš tako, da vtipkaš naslov članka v url. Npr: http://www.mladina.si/tednik/200902/res_računalnisko_varčevanje_
Kako se znebiti ločil in šumnikov, boš pa že pogruntal.
Novica o tem, da naj bi eno iskanje na Googlu proizvedlo 7 g CO2 je staro en teden, medtem ko je intervju v mladini izsel pred tem. Tudi, ce bi na ta nacin preracunali izpust CO2, bi to zneslo “le” okoli 0.7kg CO2 na 1MB oziroma okoi 0.2kg skurjenega premoga. Poleg tega gre v tem primeru z iskanje podatkov, kar je po mojem obcutku veliko bolj potratno, kot sam prenos… Sicer pa Google trdi, da eno iskanje povzroci le izpust 0.2g CO2…
http://news.softpedia.com/news/Google-Disputes-High-Search-Carbon-Footprint-101738.shtml
Pa hvala za trik z mladino, bom sedaj bolj na tekocem 🙂
Ah, zupan, ti ljudje se vsedejo za računalnik in si izmislijo, kar se jim zdi po godu. Ali je tale Lučka taka, ne vem, sigurno pa diši po tem.
Lučka oz. naj bom spoštljiv: prof. Kajfež-Bogatajeva zadnja leta, od kar se pojavlja v medijih, že tako in tako bije plat zvona v zvezi z globalnim segrevanjem, tako da me njeni odgovori sploh več ne presenečajo. Ker pa vem, da včasih novinarji narobe razumejo, narobe povzemajo ali si enostavno stvari po svoje razlagajo (na kar sem na forumu že enkrat opozoril, ko sem citiral navedbe novinarja, ki je na ne vem kakšen način prišel do sklepa, da nas v naslednjih 100 letih utegnejo doleteti temperature Venerinega površja, če ne bomo prenehali s sedanjimi količinami izpustov CO2), sem skušal preveriti, če… Beri dalje »
Tudi teh 0.9 kg premoga je obcitno prevec. V tem primeru bi “procesiranje” enega filma stalo okoli 40 EUR, kar je vsaj za en, na oko pa bi rekel kar dva reda velikosti prevec. Zanimivo bi bilo izvedeti od kod ti podatki izvirajo. Za IT tehnologijo si sicer lahko predstavljam, da se obremenitev okolja za fiksno kolicino obdelanih podatkov zelo hitro (potencno) niza, pac v skladu z Moorovim zakonom. Morda so podatki le zelo stari? Zanimiva sta tudi ta podatka (iz istih prosojnic):“ogrevanje stanovanja letno najmanj 1000 kg nafte”“ohlajanje stanovanja (s klima napravo) vsaj 2000 kg premoga” Od tu lahko… Beri dalje »
Ker je tudi mene zanimalo, od kod izvirajo ti podatki, sem začel načrtno iskati (seveda z Googlom – in v očeh nekaterih očitno pokuril kar nekaj premoga :D) in prišel do članka “Dig more coal — the PCs are coming” objavljenega v Forbesu maja 1999: http://www.forbes.com/forbes/1999/0531/6311070a.html Avtorji v njem navajajo sledeče: “The current fuel-economy rating: about 1 pound of coal to create, package, store and move 2 megabytes of data.” Torej: 1 funt oz. 0.45 kg premoga = procesiranje 2 MB podatkov Če je Kajfež Bogatajeva za vir uporabila ta članek (kar v smislu razmerij štima, saj je 2 funta… Beri dalje »
Danes je v nytimes clanek na podobno temo. http://www.nytimes.com/2009/01/22/business/22pepsi.html?_r=1 Nekaj zanimivih izsekov PepsiCo, a manufacturer of soda, salty snacks and cereal based in Purchase, N.Y., is among a growing number of companies that hope to get ahead of potential government mandates and curb their energy use as prices and long-term supply grow less certain. … PepsiCo finally came up with a number: the equivalent of 3.75 pounds of carbon dioxide are emitted to the atmosphere for each half-gallon carton of orange juice. But the company is still debating how to use that information. Should it cite the number in its… Beri dalje »
Morda bo za bralce Kvarkadabre zanimiva naslednja izkušnja. Ker po enem tednu v Mladini ni bilo demantija trditve o 9kg/MB sem se pred dobrim tednom odločil, da napišem pismo, kjer pokažem na nesmiselnost te trditve, predvsem zato, da se ne bi tako z lahkoto manipuliralo s podatki. Napačnost se da v tem primeru dokazati na več različnih načinov, nekaj je bilo omenjnih tukaj, še več na SloTech forumu. Zbral sem nekaj podatkov o porabi energije in obsegu prenosa podatkov po svetu in v Mladino poslal pismo. Rezultat: pisma niso objavili, so pa na dnu pisem bralcev objavili opravičilo, da je… Beri dalje »
Roman, to opravičilo s strani Mladine (da je prišlo do napake ter da 9 kg premoga ustreza prenešenemu 1 GB) je povsem brezpredmetno, saj je Kajfež-Bogatajeva že večkrat navedla podatek, da 9 kg premoga ustreza 10 MB; glej npr. tudi intervju “Ključna je sprememba vrednot” v reviji Moj Mikro – Informatik (15.06.2008) na 4. strani: http://public.edition-on.net/links/164_informatik.asp?page=1 V njem je namreč navedeno: “Poraba za procesiranje 100 MB prenesenih informacij se primerja s porabo 90 kg premoga.” Gre torej spet za razmerje 9 kg premoga na 10 MB podatkov oz. 0.9 kg na 1 MB(kot v njeni predstavitvi za ravnatelje), kar je… Beri dalje »
Še ena ocena porabe energije pri prenosu podatkov:
http://energyzarr.typepad.com/energyzarrnationalcom/2008/08/the-true-cost-o.html
Avtor je naračunal:
4.6 x 10^(-6) J/bit.
Primerjajmo z oceno Kajfež-Bogatajeve:
1 MB je 8388608 bitov, kar znese 39 J. Če za kurilno vrednost premoga vzamemo 13.4 MJ/kg (za najmanj kakovosten premog – lignit), ugotovimo, da 1 MB prenesenih podatkov ustreza 0.003 g premoga, kar je 3000000 x manj kot podatek Kajfež-Bogatajeve (9 kg) objavljen v Mladini!
shrink