Zjutraj je tu v Cambridgu snezilo, prav lep je bil pogled skozi okno. A ni najbolj prijetno zjutraj se greti caju in svezem kruhu, in gledati kako snezi… tu je to tako redko, in me spomni na domace kraje. A v laboratoriju mi je cez noc tekla RNA ligacija, in poskus je bilo treba it koncat. Slovenska logika pravi, da v snegu nisi moker, in sem se torej vsedel na kolo na nedeljski polurni izlet do laba. A seveda se je sneg ravno v tem casu zacel spreminjati v dez, in taliti po tleh, tako da je cmokudra letela iz vseh strani. Ze na pol poti sem se spraseval, kaj pocenjam na nedeljsko dopoldne ves premocen, z zaledenelimi rokavicami in nogavicami, da ne govorimo o ostalem… Ostali del poti sem si dopovedoval, da sem se za vsak pomemben poskus moral prestati malo trpljenja. Torej je bil to dober znak. No, bom videl cez dva tedna – ce je ligacija delovala, bi moral dobiti miljone razlicnih sekvenc. Potem bo zabava, ko bosta Tomaz in Blaz v Ljubljani mapirala to na cloveski genom in transkriptom. Pravzaprav se ne bi lotil poskusa, in bi ze zdavnaj poslal v objavo kar imamo, ce ne bi bili nasi angleski kolegi tako zadrzani glede nasih rezultatov. Evropska mentaliteta je res drugacna od Ameriske – v New Yorku smo se vsi trudili rusiti ustaljene teorije, in ce je kdo na kaj takega naletel, se je stvar poslala v objavo cim prej. Tu pa me vsi prepricujejo, naj ja ne objavljam kaj nepricakovanega, saj nas bodo ameriski uredniki zavrnili, in potem sami to objavili. Ta konspiracijska mentaliteta je kot da bi rezal vejo na kateri sedis, saj najbolj zanimivi rezultati zavlacujes dokler jih potem res kdo drug ne objavi… Tako sedaj iste stvari delamo na tri razlicne nacine, da bomo res sto posto prepricani, da so rezultati resnicni. No, ko sem koncno prispel do laba je prenehalo snezit in se je naredil prav lep soncen dan. Za nazaj grede sem si uploadal nov podcast od revije Cell, in tako sem med kolesarjenjem poslusal svojega bivsega profesorja filozofirati o svojih priljubljenih dendritskih celicah in novih pristopih k vakcinaciji. Ostali del dneva sem prezivel s svojima damama, delal origami, pel brazilske popevke, ucil Ladjo klavir, gledal nadaljevanko Merlin. Sedaj pa uzivam ob poslusanju Keith Jarrett-a, Brad Mehldau-a in mojih ostalih priljubljenih jezzistov.
