Pred nekaj dnevi je med slovenskimi znanstveniki začela krožiti analiza, ki jo je opravila FWF, Avstrijska znanstvena fundacija. Uporabili so podatke iz ISI Web of Knowledge o številu citatov člankov, ki so jih spisali znanstveniki iz posameznikih držav v letih 1996-2007, nato pa število citatov normalizirali glede na število prebivalcev oziroma na bruto družbeni proizvod ter države rangirali. Po zadnjem kriteriju sledeč je Slovenija prava supersila v naravoslovnih vedah – 2. v svetu v matematiki, 3. v raziskavah materialov, 4. v fiziki, 5. v tehniki. Nekoliko nižje je v kemiji (7.) in računalništvu (13.), precej nižje pa v biokemiji (21.), ekonomiji (22.), medicini (22.) in okolju (22.).
A kaj te številke povedo? Smo res med najboljšimi? Hm, nekoliko drugačno zgodbo govori število citatov na članek, kjer smo na primer daleč za prvimi (Švica, ZDA, Danska …). Naj si torej razlagamo, da je znanost v Sloveniji le bolj kvalitetna (število citatov) v primerjavi z gospodarstvom (BDP), kot je to drugje po svetu? Ali rečeno bolj prijazno: naša znanost naredi (skoraj) največ v svetu z denarjem, ki je na voljo? Tudi tu smo verjetno na spolzkih tleh, saj ne primerjamo produkcije posameznih raziskovalcev s produkcijo ostalih državljanov… Morda pa zgornje rangiranje pomeni le, da je matematika v Sloveniji najboljša, sledijo ji raziskave materialov, fizika …? No, tudi tu nam lahko spodrsne, saj iz zgornjih podatkov ne vemo, koliko raziskovalcev dela v posamezni panogi. Kakorkoli, če se želite še malce sami poigrati s podatki, spodaj prilagam povezave na rezultate analize.
Jure Zupan
Povzetek prof. dr. Dragana Mihailoviča
Tabele iz analize FWF
Besedilo FWF
