Watson je prispel v Cambridge jeseni 1951, star komaj 23 let in z doktoratom v žepu. Zaradi pomanjkanja prostora na inštitutu so ga namestili v sobo skupaj z Francisom Crickom, ki je, v nasprotju z Watsonom, s svojim doktoratom že močno zamujal. Svoje prve vtise o Cricku je Watson opisal v knjigi Dvojna vijačnica: »Takrat je bil star petintrideset let, a skoraj popolnoma neznan. Čeprav je nekaj njegovih sodelavcev poznalo vrednost njegovega hitrega uma, tako da so ga pogosto prosili za nasvet, mu tega često niso priznali in večina ljudi je mislila, da preveč govori.« Crick in Watson sta kmalu spoznala, da se strinjata o ključni vlogi strukture DNK za pojasnitev skrivnosti življenja. Po daljših pogovorih sta ugotovila, da je za strukturo DNK najboljši kandidat vijačnica. (Petdeset let dvojne vijačnice)
