Eseji in zgodbe o znanosti

Življenjske izkušnje znanstvenice Katalin Karikó in izjemen uspeh tehnologije cepiv mRNK pričajo o tem, da se moramo začeti zavzemati za več dobre in manj odlične znanosti.

Bi morali tudi pri nas začeti razmišljati o novih modelih demokracije, kot to že počnejo nekatere evropske države, s katerimi bi moč in vpliv pridobili običajni državljani?

Britanska različica z oznako B.1.1.7 ima kar 23 mutacij glede na izvorni genski zapis virusa, kot so ga prvič določili v začetku leta 2020 na Kitajskem. Kar 17 od teh mutacij pa se je pojavi to naenkrat, najverjetneje pri posamezniku z oslabljenim imunskim sistemom, ki je bil dolgo časa bolan.

Pri novi tehnologiji genetskega cepiva v tovarni ne izdelajo in nato v telo ne vbrizgajo dejanskih virusnih beljakovin, ampak le informacijo v obliki molekule RNK ali DNK. Ko te molekule prispejo v celice telesa, začnejo izdelovati beljakovine, ki jih nato kot tujke prepozna imunski sistem in izdela posebej prilagojeno orožje za obrambo.

V javni razpravi nikoli ne gre le za razumsko izmenjavo idej, ampak tudi za poseganje v sfero prepričanj in emocionalnih odzivov javnosti

Tretjega januarja 2020 ob pol dveh popoldan je v Klinični center v Šanghaju prispel zabojček iz Wuhana. V njem so bili v suhi led zaviti brisi pacienta, ki je imel takrat še povsem neznano novo obliko hude pljučnice. Profesor Yong-Zhen Zhang se je z ekipo sodelavcev takoj lotil dela

Na zadnji dan leta 2019 je bila kitajska pisarna Svetovne zdravstvene organizacije obveščena, da so v Vuhanu, glavnem mestu province Hubej, zaznali več deset primerov hude pljučnice neznanega izvora. Le nekaj dni zatem, 5. januarja 2020, so vsem državam poslali obvestilo, v katerem so opisali stanje in ocenili tveganja. Vzroka za pojav pljučnic takrat še niso poznali, prav tako niso vedeli, kako se bolezen prenaša in kakšne posledice ima za obolele.

Za kaj bi se odločili, če bi vam nekdo ponudil možnost izbire med milijonom evrov takoj in tridesetimi zaporednimi dnevi nakazil, ki bi se začela z enim samim centom, nato pa bi se vsak dan podvojila?

Na Univerzi v Cambridgeu je 18. junija 1929 potekal verjetno najbolj nenavaden zagovor doktorata v vsej zgodovini tega akademskega rituala. Kandidat za doktorski naziv je po začetni izmenjavi vljudnostnih fraz najprej odgovarjal na vprašanja komisije, po daljši intenzivni izmenjavi argumentov pa se je odločil, da ima vsega dovolj.

Pobuda zanesenjakov, ki so jo poimenovali covid-19 sledilnik, brez dvoma velja za enega najboljših in najpomembnejših skupinskih projektov, kar jih je pri nas nastalo v času epidemije.

Lizbono je 1. novembra 1755 stresel močan potres, ki ni porušil le hiš, povzročil velikega razdejanja in terjal več deset tisoč žrtev, ampak je pomembno vplival tudi na razsvetljenske učenjake.

V drugi polovici januarja 2020 je v podružnici podjetja Webasto v predmestju Münchna prišlo do prve dokumentirane množične okužbe z novim koronavirusom v Evropi.

Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu.

Znanstvenica Aleksandra Kornhauser Frazer (1926–2020) je bila vseskozi prepričana, da mora znanost poleg iskanja resnice ljudem tudi izboljševati kvaliteto življenja in jim širiti obzorja, da si bodo znali pomagati sami.

Za svoje dosežke je leta 2014 kot prva ženska v zgodovini prejela Fieldsovo medaljo, najvišje priznanje na področju matematike, ki ima podoben pomen, kot ga ima za druga področja znanosti Nobelova nagrada.

Čeprav se zdi, da vojaške prispodobe niso najbolj primerne za opisovanje dogajanja v družbi med spopadanjem z nalezljivo boleznijo, pa so povsem ustrezne za opis procesov v telesu, ko se začnejo imunske celice boriti proti mikroskopskim vsiljivcem.

Virusi so zelo nenavadni mikroorganizmi, saj so iznašli način, kako parazitski način življenja do skrajnosti poenostaviti. S seboj večinoma ne prenašajo niti orodij, ki jih sicer nujno potrebujejo za svoje razmnoževanje, ampak hranijo le podatke, s pomočjo katerih si lahko naprave za razmnoževanje po potrebi kar natisnejo.

Imunski sistem nam omogoča, da odkrivamo in uničujemo najrazličnejše vsiljivce, ki vdirajo v naše telo. V armadi celic imunskega sistema delujeta dve veliki skupini vojakov. Prvo sestavljajo celice prirojene odpornosti, ki jih lahko primerjamo s preprosto opremljeno pehoto, v drugi pa so dobro izurjeni pripadniki specialnih enot, ki jim pravimo pridobljena odpornost.

Zakaj si človeški možgani zlahka zapomnijo zgodbe, velike težave pa imajo s pomnjenjem nepovezanih podatkov?

Izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari si je zadnja leta pridobil status vplivnega javnega intelektualca. Njegove knjige podirajo prodajne rekorde, njegovi javni nastopi so zelo dobro obiskani, prav tako se pogosto druži s slavnimi politiki, bogataši in zvezdniki. Čeprav je s svojimi idejami nedvomno osvojil veliko ljudi, pa njegove ideje med znanstveniki niso tako cenjene, nekaterim učenjakom se zdijo celo škodljive in zavajajoče.