Eseji in zgodbe o znanosti

Pripovedujemo zgodbe o nastanku znanosti, o ljudeh, ki so jo ustvarjali, o naravnih pojavih in o zakonitostih, po katerih se ti godijo.

London v času kolere

London je imel v sredini devetnajstega stoletja 2,5 milijona prebivalcev, kar je še danes za mesto zelo velika številka, pred stopetdesetimi leti pa je...

Protidejstveno razmišljanje o alternativah

Kakšna bi bila zgodovina dvajsetega stoletja, če Gavrilu Principu 28. junija 1914 v Sarajevu ne bi uspelo izvesti atentata na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda?...

Kratka zgodovina prihodnosti

Izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari, pisec tudi v slovenščino prevedene uspešnice Sapiens: kratka zgodovina človeštva (Mladinska knjiga, 2014), v svoji novi knjigi Homo Deus:...

Skrivnostno izginotje Ettora Majorane

Genialni italijanski fizik Ettore Majorana se je 26. marca 1938 v Palermu vkrcal na ladjo proti Neaplju in od tu naprej se je za...

Znanost na Everestu

Konec maja 2007 je najvišjo goro sveta osvojila nenavadna znanstvena ekspedicija. Poleg šerp jo je sestavljalo še pet anestezistov, dva zdravnika splošne medicine in...

Soočenje najpomembnejšega znanstvenika in najslavnejšega filozofa

Šestega aprila 1922 je prišlo v Parizu do pomembnega srečanja dveh vplivnih učenjakov. V prostorih francoskega filozofskega društva sta se soočila Albert Einstein in...

O nastanku kontinentov in oceanov

Revolucionarne znanstvene teorije, ki postavijo na glavo ustaljene razlage naravnih pojavov, potrebujejo praviloma zelo trdne argumente v svoj prid, da jih znanstvena skupnost sploh...

Manj znana intelektualna zgodovina Slovenije: Lambert von Pantz in Ana Mayer...

Ko je Lambert von Pantz leta 1895 umrl na Tirolskem, se je v Ložah pri Vipavi rodila Ana Mayer, 72. ženska na svetu, ki je prejela naziv doktorice znanosti, in hkrati prva oseba, ki je doktorat zagovarjala na Univerzi v Ljubljani.

Skrivnostni svet jezikov

Med vsemi človeškimi iznajdbami ima jezik posebno mesto. Ključne tehnološke inovacije, kot so uporaba ognja, poljedelstvo, tisk, parni stroj in elektrika, so bistveno spremenile...

Kako računalniki sami popravljajo napake

Ko je matematik Richard Hamming kmalu po drugi svetovni vojni v Bellovih laboratorijih skrbel za enega od prvih računalnikov, se je moral spopadati s...

O življenju in delu Nikolaja Kopernika

Mikolaj Kopernik se je rodil 19. februarja 1473 v pruskem Torunu (takrat je spadal pod Poljsko) v premožni družini trgovcev in mestnih veljakov. Ko...

Koledar in astronomija Majev

Eden tistih dosežkov človeštva, ki so za veliko večino prebivalcev zemeljske oble postali nekaj tako vsakdanjega, da običajno niti ne pomislimo, kakšno bi bilo...

Nedoločenost

Septembra 1941, ko je bil večji del Evrope že pod Hitlerjevo okupacijo in je kazalo, da bodo Nemci v vojni zmagali, je vodilni nemški...

Na urgenci: pulzni oksimeter

Redni obiskovalci bolnic ali pa vsaj pozorni gledalci »zdravniških« nadaljevank so že velikokrat srečali aparat, na katerega smo priključeni z nekakšno ščipalko, ki jo...

Kaj je najnevarnejša znanstvena ideja danes?

To vprašanje je John Brockman, pisatelj, založniški agent in urednik spletnega foruma Edge, pravkar zastavil več kot sto vodilnim znanstvenikom in mislecem današnjega časa....

Zaloge volje so omejene

Ena od skrivnosti velikih uspehov kontroverznega pustolovca in raziskovalca Afrike Henryja Mortona Stanleyja je bilo brezkompromisno vztrajanje pri izvrševanju vsakodnevne rutine. Podobno kot se...

Émilie du Châtelet

Spomladi leta 1749 je Émilie du Châtelet ugotovila, da je ponovno noseča. Vsaka nosečnost in porod sta bila v 18. stoletju zelo nevarna, še...

Prosojna digitalna prihodnost

Pred nekaj več kot pol milijarde let se je na Zemlji v razmeroma kratkem času pojavilo zelo veliko novih oblik življenja. Nenadnemu izbruhu kreativnosti...

Andreas Osiander: predgovor knjige O vrtenju nebesnih teles

Dodaten (nepodpisan) predgovor h Kopernikovi knjigi O vrtenju nebesnih teles je na svojo roko dodal protestantski teolog Andreas Osiander, ki je skrbel za tiskanje. V...

Usoda, zapisana v genih

Ko je triindvajsetletna Katharine Moser vstopila v kliniko na Manhattnu, se je dobro zavedala, da od tistega dne naprej nič več ne bo tako,...