Eseji in zgodbe o znanosti

Pripovedujemo zgodbe o nastanku znanosti, o ljudeh, ki so jo ustvarjali, o naravnih pojavih in o zakonitostih, po katerih se ti godijo.

Verska pravila prehranjevanja

Židovska vera in islam, dve pomembnejši svetovni verstvi, imata stroga pravila o pripravljanju in uživanju hrane. Na svetu je približno 1,3 milijarde muslimanov, ki se...

Kako deluje blockchain?

Ko so pred nekaj desetletji računalniški inženirji vzpostavljali zametke interneta, so želeli zgraditi predvsem čim bolj robusten sistem za izmenjevanje informacij. Prepričani so bili,...

Mešanje genov z neandertalci

Avgusta 1856 so v bližini nemškega Düsseldorfa delavci čistili eno izmed mnogih jam v dolini Neandertal, ki je ime dobila po lokalnem pesniku in...

Neprijetna resnica o usodi našega planeta

Velikonočni otok sredi južnega dela Pacifika je eden najbolj odročnih koncev našega planeta, ki so ga za stalno naselili ljudje že pred prihodom Evropejcev....

Čudežni recept za uspeh

Z začetkom novega leta se marsikdo odloči, da bo opustil katero od škodljivih navad in tako storil nekaj dobrega za svoje zdravje. Nekateri se...

Kako učinkovito upravljati tovarno

Toyotin sistem proizvodnje velja za najpomembnejšo inovacijo na področju upravljanja industrijske proizvodnje po tem, ko je Henry Ford uvedel tekoči trak za serijsko izdelavo avtomobilov.

Kemik, ki je nahranil človeštvo in iznašel kemično orožje

Če bi vas kdo vprašal, katera izmed človekovih iznajdb v 20. stoletju je najpomembnejša, verjetno ne bi prav dolgo razmišljali. Večina bi najprej pomislila na elektroniko ali iznajdbo antibiotikov. Malo verjetno pa je, da bi komerkoli na misel prišel kemični proces, ki ga je po dolgotrajnem trudu pred dobrimi sto leti iznašel danes že skorajda pozabljen nemški kemik judovskega rodu.

Kritika birokratskega uma

Pred nekaj dnevi so me poklicali z ene od državnih agencij in mi sporočili, da so pred kratkim spremenili pravilnik svojega delovanja, zato naše...

Celiakija: ko nam težave povzročata »kruh in pivo«

Celiakija (glutenska enteropatija, netoleranca za gluten) je dokaj pogosta avtoimuna bolezen tankega črevesa. Zanjo je značilna preobčutljivost za »gluten«, ki ga najdemo v pšenici,...

Težave z interpretacijo kvantne fizike

V članku poskušamo opredeliti bistvene posebnosti kvantnega sveta (superpozicija stanj, kvantna prepletenost...), ki jih v okviru klasične fizike ne moremo pojasniti. Formuliramo tudi problem...

Kako možgani dojemajo prostor

Iz vsakdanjega življenja vemo, da nimajo vsi ljudje enako razvite prostorske predstave. Nekateri se tudi v tujem kraju nikoli ne izgubijo, drugi pa imajo...

Priprava mila doma

Zaradi enostavne uporabe so bila tekoča mila dolgo bolj zaželena od trdih, sedaj pa postajajo slednja vse bolj popularna. Velikokrat sodijo celo v kategorijo...

Dunajski krog in iskanje novih temeljev znanosti

Dvaindvajsetega junija 1936 se je pred poslopjem Univerze na Dunaju zgodil umor, ki je pretresel prebivalce mesta. Bivši študent in takrat že doktor znanosti...

Veseli nas, da se niste držali naših priporočil

Spomladi leta 1941 so na vrata brunarice v tirolskih Alpah severno od Bolzana, kjer je s svojim sinom Mariom živela mlada boemska pesnica Lucy...

Človek je bitje sodelovanja

Že od časa starih Grkov naprej se ljudje sprašujemo, po čem natančno se razlikujemo od drugih živih bitij, s katerimi si delimo planet. Večinoma...

Recept za uspešnico

Marsikateri umetnik, katerega dela dosegajo danes vrtoglavo visoke vrednosti, se je za časa svojega življenja s svojim delom praviloma komaj preživljal. Ustvarjenih umetnin, ki...

Milutin Milanković: inženir, ki je razrešil uganko ledenih dob

Šest desetletij po smrti velikega srbskega inženirja in matematika Milutina Milankovića so njegovi astronomski cikli, ki opisujejo vpliv spreminjanja Zemljine orbite okoli Sonca na...

Znanost v javnosti

Leta 1983 so pri britanski Kraljevi družbi, eni najstarejših in najuglednejših znanstvenih akademij na svetu, imenovali posebno komisijo, ki je dobila nalogo, da preuči,...

Kako so znanstvene revije postale dobičkonosen posel

Mož, ki je ustanovil največ znanstvenih revij in z njihovo pomočjo močno obogatel, sam sploh ni bil znanstvenik. Rodil se je v revni judovski...

Kdaj bodo imeli stroji svobodno voljo?

Velike količine najrazličnejših digitaliziranih podatkov so skupaj z velikimi sistemi za strojno učenje zadnja leta spodbudile hiter razvoj umetne inteligence, za katero se zdi,...