Domov OZNAKE Etika

Oznaka: etika

Pravila obnašanja na znanstveni konferenci

Na simpoziju Nova obzorja v astrofiziki črnih lukenj, ki pravkar poteka v Cankarjevem domu, imajo jasno zapisana tudi pravila obnašanja udeležencev oziroma "code of...

Sobne rastline, ki najbolj učinkovito čistijo zrak

Ameriški raziskovalci so preizkušali, katere sobne rastline najbolj učinkovito odstranjujejo hlapne organske spojine iz zraka. Barve, pohištvo, kopirni stroji, tiskalniki, obleke iz kemične čistilnice,...

Problemi statističnega potrjevanja hipotez

Kaj je p-hacking oziroma data dredging in zakaj razmeroma veliko objavljenih znanstvenih hipotez, ki temeljijo na statistični analizi podatkov, kasneje ni mogoče neodvisno potrditi.

Kaj se zgodi, če opice ne plačamo pravično

Nismo le ljudje jezni, ko se nam zgodi krivica. Odlomek iz TED predavanja: Frans de Waal: Moral behavior in animals | TED Talk | TED.com What...

Obsodba napadov na znanstvenike

Sedmega junija je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v Parmi prejela paket z eksplozivom, ki je bil naslovljen na znanstvenika, ki je za EFSA...

Novo obsežno poročilo o gensko spremenjenih poljščinah

Pri National Academies of Sciences, Engineering and Medicine so pravkar objavili obsežno, več kot 400 strani dolgo poročilo o gensko spremenjenih poljščinah z naslovom Genetically Engineered Crops: Experiences and...

Članek o epigenetiki sprožil burne odzive nekaterih znanstvenikov

V reviji The New Yorker je pred nekaj dnevi izšel članek Same but Different - How epigenetics can blur the line between nature and nurture, v...

Žižek o panamskih dokumentih za Newsweek

Nekaj odlomkov iz komentarja, ki ga je Slavoj Žižek napisal o panamskih dokumentih (The Panama Papers · ICIJ in Delo DOSJE: #panamapapers) za Newsweek - Explaining the...

Z odgovornostjo za etično znanost, 14. april 2016, MIZŠ

V četrtek 14. aprila s pričetkom ob 10h bo na MIZŠ potekal mednarodni dogodek z naslovom "Z ODGOVORNOSTJO ZA ETIČNO ZNANOST". Slavko Splichal bo...

O sodni bitki za prepoved patentiranja človeških genov

Tania Simoncelli, znanstvena svetovalka pri American Civil Liberties Union, v izjemno zanimivem TED predavanju Should you be able to patent a human gene? opiše, kako sta...

Konflikt interesov – Kaj vam (nam) ni jasno?

V Delu je bil 23.11.2015 objavljen članek »Znanstvena definicija nasprotja interesov« in komentar nanj (»Kaj vam ni jasno?«), v katerem Tina Kristan nazorno predstavi,...

Referat na posvetu o ustanovitvi častnega razsodišča v znanosti

Danes je na SAZU potekal posvet, na katerem smo razpravljali, kako bi ustanovili Častno etično razsodišče za področje znanosti. Tole je besedilo mojega referata na...

Nesmisel ocenjevanja vrednosti objave, osebe na osnovi IF revije: Kako ena...

Leta 1955 je Eugene Garfield v reviji Science prvič predstavil idejo o faktorju vpliva revije (IF) kot merilu za razvrščanje revij po kakovosti, ki...

Kdo je lastnik celic in genov našega telesa?

Pri odločanju, kaj dejansko želimo izvedeti o usodi, ki je zapisana v genih, moramo biti zato vedno bolj pazljivi. Svobodno voljo imamo v tem primeru takrat, ko izbiramo, kaj konkretno bomo testirali oziroma pogledali v lastnem genomu. Ko je test izveden, je velikokrat že prepozno.

Algoritem, ki napove sodbo sodišča

V prvi polovici 19. stoletja se je francoski filozof Auguste Comte ukvarjal z idejo, da bi družbo preučeval na enak način, kot naravoslovni znanstveniki...

Časovna zanka svobodne volje

V začetku enaindvajsetega stoletja smo priča hitremu razvoju bioloških znanosti, med drugim tudi področij, ki se ukvarjajo z mehanizmi delovanja možganov. Napredek tehnologije spremljanja...

CRISPR – biotehnologija prihodnosti

Ne zgodi se pogosto, da bi dve najprestižnejši znanstveni reviji, Nature in Science, hkrati zavrnili objavo rezultatov odmevne raziskave, pri čemer bi za svojo...

Ko narava obmolkne

Ne zgodi se pogosto, da bi ena sama knjiga, v kateri so preprosto in razumljivo predstavljena najnovejša znanstvena dognanja, povsem spremenila predstavo, ki jo...

Epigenetika – kar imamo zapisano v genih, ni nujno naša usoda

Če bi molekulo DNK iz celice človeškega telesa povsem raztegnili v dolgo dvojno vijačnico, bi njena dolžina znašala kar dva metra. To je 400.000-krat...

Prosojna digitalna prihodnost

Pred nekaj več kot pol milijarde let se je na Zemlji v razmeroma kratkem času pojavilo zelo veliko novih oblik življenja. Nenadnemu izbruhu kreativnosti...