Kratke zgodbe o skoraj vsem
o zvezdah, genih in atomih
S PLATNIC
Ko se je 30. maja 1832 v južnem pariškem predmestju šele začenjalo daniti, je mladi mož Évariste Galois, povsem neprespan in s pištolo v roki, že stal nasproti artilerijskemu častniku z imenom Pescheux d’Herbinville. Šlo je za klasični dvoboj, v katerem sta oba nasprotnika z orožjem branila svojo čast in dobro ime. Danes sicer ni povsem znano, za kakšen spor je v resnici šlo, a kot vse kaže, je bila vzrok za spopad obeh mož brhka mademoiselle Stéphanie Félice Poterine du Motel.
Na razdalji petindvajsetih korakov sta nasprotnika pomerila cevi svojih pištol drug proti drugemu in že naslednji trenutek je ranjen na tleh obležal mladi Évariste. Krogla ga je zadela v trebuh, mu predrla črevesje in le takojšnja operacija bi mu morda lahko rešila življenje. Že pred usodnim majskim jutrom je Galois dobro vedel, da privolitev v dvoboj zanj skoraj gotovo pomeni tudi smrtno obsodbo. Bil je namreč izvrsten matematik, a orožja ni bil tako vešč kot njegov izzivalec vojak d’Herbinville. Zato je vso noč pred dvobojem prebedel in poskušal na papir spraviti čim več matematičnih idej, ki jih je imel izdelane v glavi, a mu jih še ni uspelo zapisati. Vsi vemo, da smo ponavadi veliko bolj produktivni, če nas preganja rok za oddajo, kot če imamo še obilico časa. A povsem drugače je, če imaš le dvajset let, v glavi vidiš rešitve nekaterih matematičnih problemov, za katere veš, da jih ne pozna še nihče drug, zjutraj pa te čaka dvoboj, ki ga boš skoraj gotovo izgubil.
PREDGOVOR
Kaj je pravzaprav znanstveno novinarstvo? Preprost odgovor, da gre za pisanje ali govorjenje o znanosti v medijih, sicer pokrije številna, vendar dejansko zelo različna poročila, kjer znanost nastopa kot referenčno področje. Od novice na zadnji strani brezplačnika, kako so »znanstveniki dokončno potrdil, da zeleni čaj pomaga pri hujšanju,« do eseja o črnih luknjah v časnikovi sobotni prilogi.
Zato je znanstveno novinarstvo smiselno ločiti od le poročanja (bolj ali manj avtentičnega ali senzacionalističnega) o znanosti. Razliko si predstavljamo podobno kot razliko med reporterskim delom, ki novico sestavi iz opisa in razlage dogodkov na terenu, in sledenjem ter razporejanjem agencijskih novic. Res je, da se ločnica med obojim v pospešenem svetu modernih medijev in blogosfere kaže kot zabrisana, a ni zato nič manj ključna za ohranitev avtoritete novinarskega jezika.
To nas vodi do naslednjega vprašanja: kdo je lahko znanstveni novinar? Kaj ga kvalificira, da lahko o kompleksni pokrajini znanosti piše suvereno, kar pomeni, da vsaj načelno razume dogodke »na terenu« po katerem se giba in o katerem poroča manj poučenemu občinstvu? Verjetno nobena resna agencija za nalogo vojnega poročevalca ne bo izbrala človeka iz recimo kulturne redakcije, ki ne govori jezika konfliktnega območja in se ne znajde v težavnih razmerah, ki tam vladajo …
Za resno znanstveno novinarstvo je nujno, da se novinar v znanost znajde, povedano naravnost, v določenem smislu mora biti znanstveni novinar sam znanstvenik. Če se zdi ta zahteva preveč ekskluzivna (a spomnimo se, da je večina avtorjev res prelomnih »pop-znanstvenih« besedil aktivnih znanstvenih raziskovalcev – Gould, Dawkins, Greene, če omenimo le tri iz področja naravoslovja), jo natančneje opredelimo.
Znanstveni novinar mora poznati metodologijo raziskovanja in jezik znanosti, to je, način, kako znanost pride do svojih trditev in v kakšnem kontekstu so veljavne (spomnimo se le nedavne zabavne epizode o proizvodnji črnih lukenj v CERNu); vedeti mora, kaj je znanstvena skupnost in znati ločevati tiste, ki so v resnici njeni člani od tistih, ki le fingirajo znanstveni diskurz (o kvazi-znanstvenikih, ki pa so deležni velike pozornosti in mediji njihove trditve hkrati obravnavajo v istem košu s komentarji »pravih« znanstvenikov, lahko berete tudi na straneh naše revije …); poznati mora zgodovino znanosti in njenih oblik. Tako se znanost ne kaže kot ezoterična sekta, ki izreka svoje čudne trditve, v katere ni spodobno dvomiti, ampak kot živ pojav, družbeni in kulturni moment človeštva.
Bralec, ki o znanosti ni prav nič poučen, včasih težko ločuje znanstveno novinarstvo, ki ustreza vsem tem pogojem, od množice pisanja in pisarjenja o znanosti. Prav tako so redki takšni avtorji. Zato je morda naloga znanstvene skupnosti, da sama opravi določeno »uredniško delo« in poskrbi za kriterije. Takšno nalogo si zastavlja skupina Kvarkadabra, in takšen avtor je brez dvoma Sašo Dolenc.
Luka Omladič
KAZALO
MOŽGANI
Zakaj boste prebrali to knjigo? 13
Človek brez spomina 18
Mož, ki ni znal pozabljati 23
Libetovi eksperimenti 28
Znanost in umetnost iluzije 33
Luciferjev efekt 38
Psihofizika omake za špagete 43
Dojenčki med Kantom in mehkužci 48
Smo ljudje res racionalna bitja? 53
Zdravilna moč mišljenja 58
Magneti, demoni in domišljija 63
Čeprav ve, kaj je prav, se vseeno napačno odloči 69
Preveč varno je lahko nevarno 75
Vidi, čeprav je slepa 80
TELESA
Morilska gripa 87
Ko se celica »zatipka« 93
Simfonija življenja 96
Obstaja gen za jezik? 101
Ljudožerci, nespečnost in nore krave 106
Bi želeli prebrati lastni genom? 112
Raziskovanje prebave skozi luknjo v trebuhu 117
Zakaj jemo sladico na koncu? 122
Mož, ki ima kri ženskega spola 127
Ko izbruhne neznana nova bolezen 132
Usoda, zapisana v genih 138
Skrivnost čira na želodcu 143
STROJI
Mehanizem iz Antikitere 149
Arhimedov kodeks 154
Iskanje popolnega stroja 160
Nebeška artilerija in heretični drog 165
London v času kolere 170
Vojna slik 174
ŠTEVILA
Matematična melodrama 181
Kaj je naključnost? 184
Mož, ki je preštel neskončnost 189
»Nisem vešč linearnega govorjenja« 194
Je poroka matematična operacija? 198
Genij, ki ni obstajal 203
Puščavnik s Pirenejev 206
»Ne more biti matematik, kdor ni po duši poet« 209
Ko nas občutek za verjetnost zavede 213
Matematični zaplet na švedskem dvoru 218
GENI
Koruza, biotehnologija, znanost in dolarji 225
S statistiko nad revščino in bolezni 230
Krvavi kavčuk iz srca teme 235
Sebični geni in Adamova zmota 240
Biotehnološka prihodnost človeštva 245
Bioumetnik, bioznanstvenik ali bioterorist? 251
S teorijo iger nad doping 256
Smo res lastniki svojih teles? 261
Politična ekonomija znanosti 267
Raziskovanje nenavadnih vzročnih povezav 274
(Ne)enakopravnost žensk v znanosti 280
OKOLJE
Od amebe do žirafe: enciklopedija življenja 287
Prihodnost poljedelstva 292
S kom vse si delimo planet? 297
Carl von Linné in poroke rastlin 301
Znamo napovedati preteklost? 306
Kakšen bi bil svet brez ljudi 311
Znanost na Everestu 316
VESOLJE
Koliko je star čas? 323
Kako je nastal veliki pok? 328
Vesolje kot kvantni računalnik 333
Snemanje trkov na protonski avtocesti 338
Kako se rojevajo črne luknje? 343
Duhovnik, ki je iznašel teorijo velikega poka 348
Kaj je iztrebilo dinozavre? 353
LJUDJE
Keplerjeva čarovnica 361
Prvi fizik ali zadnji čarovnik? 364
Paracelsus »Luther medicine« 367
Filozof pomaga znanstveniku do Nobelove nagrade 372
Kako razmišljajo geniji: Richard P. Feynman 375
Potapljač, ki bo vrtal Jupitrovo luno 381
Lovec na gene 386
Medicinski Sherlock Holmes 391
Einsteinovi možgani in Galilejev prst 396
Einsteinov prijatelj terorist 401
Družbena koristnost piratov 406
»Vaš čas je omejen« 410