Približno odstotek ljudi trpi za celiakijo, avtoimunsko boleznijo zaradi katere morajo slediti strogi brezglutenski dieti in približno šest odstotkov ljudi trpi za občutljivostjo na gluten, pri kateri zaužitje glutena povzroča prebavne težave. V zadnjih letih je popularnost brezglutenskih diet močno narasla, tudi na račun medijskih objav, ki poudarjajo, da naj bi uživanje glutena povečalo tveganje za razvoj debelosti, metabolnega sindroma in kardiovaskularnih bolezni. Število ljudi, ki se navkljub temu, da niso alergični ali občutljivi na gluten, držijo brezglutenske diete, je namreč med leti 2009 in 2014 naraslo za več kot trikrat.

Kaj povzroča celiakijo?

Pšenica, rž, ječmen in oves poleg škrobnega deleža vsebujejo tudi visok delež proteinov, ki jih imenujemo prolamini. Slednji so sestavljeni iz zaporedja aminokislin, ki ga človeški prebavni trakt ne more razgraditi. Te proteine v pšenični moki imenujemo gluten, medtem ko pri ječmenu te proteine imenujemo hordeini, pri ovsu avenini in pri rži sekalini.

Omenjenim proteinom je skupno to, da se pri zdravih posameznikih nepresnovljeni izločijo iz telesa brez posledic, medtem ko pri bolnikih s celiakijo sprožijo imunski odziv. Pri slednjih po zaužitju prolaminov imunski sistem napade epitelijske celice črevesja, ki posledično ne morejo več absorbirati vseh hranilnih snovi iz črevesja v kri. Zato bolniki s celiakijo po zaužitju glutena in drugih prolaminov razvijejo vnetje ter poškodbe črevesja, kar se kaže v simptomih, kot so bruhanje, kronične diareje, zaprtost in zastoj rasti pri otrocih.

Ko se začnejo bolniki s celiakijo prehranjevati v skladu z brezglutensko dieto, pogosto pridobijo na teži na račun tega, da z omejevanjem vnosa glutena preprečijo poškodbe črevesja in s tem izboljšajo absorpcijo hranil. Z boljšo absorpcijo hranil pride tudi večji izkoristek hrane in s tem povezan večji kalorični vnos.

Brezglutenska dieta za zdrave posameznike ni priporočljiva

Dr. David L. Katz z Univerze Yale v svoji knjigi Resnica o hrani (angl. The truth about food) navaja, da popularizacija brezglutenskih diet skozi številne medijske objave ustvarja vtis, da je gluten toksin, ki je škodljiv za vse ljudi. Ta trditev je napačna, saj je gluten škodljiv za posameznike brez celiakije ali občutljivosti na gluten ravno toliko, kot so arašidi škodljivi za posameznike, ki niso alergični nanje. Izogibanje žitaricam z razlogom, ker naj bi bil gluten škodljiv, primerja z izogibanjem sadju z razlogom, da je fruktoza škodljiva.

Kot najpogostejšo težavo, na katero naletijo zdravi posamezniki, ki sledijo brezglutenski dieti, dr. Lebwohl z Univerze v New Yorku navaja zmanjšanje količine vlaknin v prehrani. Vlaknine so pomembne za zdravo prebavo in nezadosten vnos vlaknin lahko vodi v zaprtost ali druge prebavne težave.

Brezglutenska dieta vpliva tudi na črevesno mikrobioto, saj z njo zmanjšamo vnos vlaknin, ki so vir hranil za bakterije v črevesju, ki delujejo nam v prid. S tem pride do povečanja možnosti za razrast bakterij, škodljivih za zdravje. Poleg tega hrana, ki ne vsebuje vlaknin oz. vsebuje manj vlaknin, zagotavlja občutek sitosti za krajši čas, brezglutenski nadomestki pa običajno vsebujejo večje količine maščob, sladkorja in soli kot primerljiva živila, ki vsebujejo gluten. Zato osebe, ki sledijo brezglutenski dieti pogosto povečajo količino zaužite hrane in se tudi zredijo.

Polnozrnati produkti vsebujejo vse tri dele zrna: 1) ovoj (otrobi), ki vsebuje vlaknine, fitinsko kislino in minerale, 2) jedro (endosperm), ki vsebuje beljakovine (predvsem gluten), škrob in majhen odstotek hranil ter 3) kalček, ki vsebuje zdrave maščobe (nenasičene maščobne kisline), beljakovine (brez glutena), vitamin E, B, B1, B6 in encime.

Po drugi strani brezglutenski izdelki, npr. brezglutenski kruh, pogosto vsebujejo samo ogljikove hidrate iz riževe, koruzne ali krompirjeve moke. Če se zdrav posameznik povsem izogiba polnozrnatim izdelkom, je to lahko celo škodljivo za zdravje, saj je uživanje polnozrnatih živil povezano z zmanjšanim tveganjem za razvoj bolezni srca, določenih rakavih obolenj, sladkorne bolezni tipa II in debelosti.

Študija, v sklopu katere so raziskovalci spremljali več kot 100.000 Američanov skoraj 30 let, je pokazala, da brezglutenska dieta ni povezana z boljšim kardiovaskularnim zdravjem. Druga študija je pokazala, da imajo ljudje, ki zaužijejo manj glutena, večjo verjetnost za razvoj sladkorne bolezni tipa II, saj z ogljikovimi hidrati bogata hrana (npr. brezglutenski nadomestki), povzroča močno povišanje nivoja krvnega sladkorja. Poleg tega imajo ljudje, ki sledijo brezglutenski dieti pogosto tudi težave s premajhno količino železa v krvi, ki je ključen za nastanek rdečih krvničk in tudi težave zaradi pomanjkanja folne kisline.

Prehranski strokovnjaki posameznikom, ki nimajo celiakije ali občutljivosti na gluten, odsvetujejo sledenje brezglutenski dieti, saj z izogibanjem hrane, ki vsebuje gluten in druge prolamine, pogosto pride celo do zmanjšanja kakovosti prehranjevanja.

Literatura: