Veliko ljudi zanima, od kod izvirajo njihovi predniki in kam sežejo njihove korenine. Raziskovanje izvora in povezovanje z daljnimi sorodniki danes olajšajo komercialni ponudniki, kot so 23andme, FamilyTreeDNA in Ancestry, ki ponujajo teste DNK za domačo uporabo. Uporabniki se lahko odločijo za testiranje jedrne ali mitohondrijske DNK in izbranemu ponudniku pošljejo vzorec sline ali bris ustne sluznice, slednji pa opravi genetsko testiranje ter uporabniku posreduje analizo dednega zapisa.

Človek ima v jedru vsake celice 23 parov kromosomov, od tega 22 parov avtosomnih kromosomov in en par spolnih kromosomov (ženske XX, moški XY), ki predstavljajo jedrno DNK. Poleg tega se v vsaki celici v mitohondrijih, organelih, ki omogočajo celično dihanje, nahaja tudi mitohondrijska DNK, ki jo dedujemo zgolj po mami. V kolikor želimo več izvedeti o naših prednikih in pripadnosti določeni etnični skupini, je najbolj smiselno testiranje jedrne DNK, in sicer testiranje avtosomnih kromosomov, ki jih dedujemo polovico po mami in polovico po očetu. Če želimo slediti le očetovi liniji, potem se lahko odločimo za testiranje spolnega kromosoma Y, če želimo slediti le materini liniji pa se lahko odločimo za testiranje mitohondrijske DNK.

Genetska analiza razkrila zloglasnega kalifornijskega morilca

Aprila 2018 so v Ameriki aretirali moškega, javnosti znanega kot Golden State Killer oz. morilec iz Zlate države, ki naj bi bil kriv za 12 umorov, več kot 50 posilstev in 120 vlomov. Zločini so bili zagrešeni med leti 1974 in 1986, ko analize molekule DNK še niso obstajale, k njegovi aretaciji pa je prispeval ravno razmah komercialnih ponudnikov, ki ponujajo teste DNK za analizo rodovnikov ter sledenje družinski zgodovini.

Med dokazi, zbranimi na mestih zločina, so bili tudi vzorci molekule DNK. Detektivi so zaporedje DNK naložili na spletno platformo GEDmatch, namenjeno navdušencem nad rodoslovjem, ki želijo sestaviti svoje družinsko drevo in poiskati daljne sorodnike ter prednike. Na platformi so ustvarili lažni profil, na katerem so objavili analizo molekule DNK, ki naj bi pripadala morilcu iz Zlate države. S pomočjo informacijskih orodij so strukturo njegove molekule DNK primerjali z drugimi molekulami DNK, ki so bile v bazi podatkov ponudnika GEDmatch in našli daljne sorodnike morilca. Na podlagi ujemanja molekul DNK so s pomočjo družinskega drevesa in drugih indicev identificirali osumljenca, bivšega policista Josepha Jamesa DeAngela.

Uporaba rodoslovnih spletnih strani odpira vprašanja o varovanju osebnih podatkov

Spletne strani, kot je GEDmatch, omogočajo uporabniku nalaganje zaporedja DNK, razčlenjenega na posamezne nukleotide (adenin, timin, citozin, gvanin), na spletno platformo in to zaporedje nato primerjajo z drugimi zaporedji DNK, ki se nahajajo v njihovi bazi podatkov. Na ta način posamezniki, ki so naložili zaporedje svoje DNK, na podlagi ujemanja poiščejo svoje daljne sorodnike.

V primeru uporabe tovrstnih baz podatkov v druge namene, kot so rodoslovni, se odpirajo številna etična vprašanja v povezavi z varovanjem podatkov. Posamezniki, ki objavijo svoje genetske podatke, namreč do sedaj nikjer v postopku niso privolili, da lahko njihove podatke uporabijo za namen identifikacije zločincev.

Podjetje GEDmatch, katerega storitve so prosto dostopne, je nedavno podalo izjavo, da imajo v pogojih uporabe zapisano, da se lahko njihova baza podatkov uporabi tudi v “druge namene”, v tem primeru kot forenzično orodje. Zaradi zloglasnosti primera morilca iz Zlate države, so tudi posodobili pristopno izjavo, v kateri je sedaj navedeno, da lahko organi pregona z uporabo teh podatkov odkrijejo zločince. Poleg tega so na podlagi evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR) v bazah podatkov zakrili identiteto še živečih ljudi. Drugi komercialni ponudniki, kot sta 23andme in Ancestry, so zagotovili, da policiji predajo informacije o svojih uporabnikih le na podlagi sodnega naloga. Strokovnjaki opozarjajo, da si je pred deljenjem tako delikatnih podatkov, kot je zaporedje DNK, vredno vzeti čas za premislek, komu bodo te informacije na voljo.

Literatura