Sidney Farber je pričel svojo kariero leta 1929 kot zdravnik v Otroški bolnišnici v Bostonu, ZDA. Naslednjih 18 let je delal z otroki, obolelimi za levkemijo, ki je bila do poznih 40-ih let prejšnjega stoletja skoraj neizogibno smrtonosna bolezen. V tistem času namreč zdravila za levkemijo ni bilo, bolnikom so lahko nudili le transfuzije rdečih krvničk in antibiotike, zato so pogosto umrli že zgolj po nekaj tednih od postavitve diagnoze.

Prva klinična študija

Farber je ugotovil, da folna kislina pri bolnikih z levkemijo pospeši delitve rakavih celic in na podlagi tega predvideval, da bi napredovanje raka lahko zaustavil z dodatkom aminopterina, antagonista, ki blokira delovanje folne kisline.

Leta 1947 je izvedel klinično študijo, v kateri je 16 otrokom z levkemijo vbrizgal aminopterin, za kar je požel kritike številnih zdravnikov, ki so mu očitali, da jim je vbrizgal zelo nevarno toksično snov. V nasprotju s pričakovanji je imela študija presenetljivo dobre rezultate – kar 10 od 16 otrokom, ki so bili vključeni v študijo, se je zdravstveno stanje izboljšalo in Farber je bil prepričan, da je odkril zdravilo za levkemijo.

Navkljub temu, da se je kasneje izkazalo, da je šlo pri teh bolnikih za začasno remisijo in se je bolezen sčasoma vrnila, so bile Farberjeve raziskave pomembne predvsem z vidika, da so prvič pokazale možnost uspešnega zdravljenja levkemije.

Sledile so raziskave, s katerimi so odkrili dodatne citotoksične agense, ki so jih uporabili kot samostojna zdravila ali v kombinaciji z drugimi kemoterapevtiki. V zadnjih desetletjih je zdravljenje levkemij izjemno napredovalo, saj so imeli bolniki, ki so bili v 60. letih diagnosticirani z levkemijo, v povprečju pred seboj manj kot leto življenja, medtem ko danes stopnja preživetja za bolnike z levkemijo znaša približno 80 %.

Sidney Farber (vir: Dana-Farber Institute).

Jimmyjev sklad

Farber je na podlagi svojih uspehov na področju zdravljenja levkemij postal močno prepoznaven tudi v splošni javnosti. Leta 1947 je v sodelovanju z dobrodelno organizacijo Variety ustvaril fundacijo, ki je zbirala sredstva za zdravljenje in raziskave raka. V promocijske namene je v radijski oddaji sodeloval tudi eden izmed Farberjevih prvih bolnikov, ki se je odzval na zdravljenje z aminopterinom, 12-letni fant Einar Gustafson.

Einar, ki je v oddaji sodeloval pod psevdonimom Jimmy, je postal inspiracija za številne pediatrične bolnike z rakom in sčasoma so fundacijo preimenovali v Jimmyjev sklad (The Jimmy Fund). S pomočjo slednjega še danes zbirajo finančna sredstva s katerimi podpirajo zdravljenje bolnikov z rakom in raziskave raka na Inštitutu za raziskovanje raka Dana-Farber v Bostonu.

Aktivist, ki je pripeljal do “vojne proti raku”

Od leta 1950 do smrti leta 1973 je bil Sidney Farber zelo aktiven tudi v politiki, saj se je skupaj z Mary Woodard Lasker, aktivistko na področju zdravja in znano filantropinjo, kirurgom Michaelom E. DeBakeyjem, senatorjem J. Lister-Hillom in kongresnikom Johnom E. Fogartyjem, zavzemal za povečanje financiranja raziskav na področju raka. Njihov aktivizem je prepričal tudi predsednika Richarda Nixona, ki je leta 1971 razglasil “vojno proti raku” in uvedel zakonodajo, ki je omogočila ustanovitev Nacionalnega inštituta za raka ter močno finančno podprla raziskave raka.

Literatura:

  • Mukherjee, 2011. The Emperor of all Maladies. Scribner, New York, 2011.
  • Miller, 2006. A tribute to Sidney Farber – the father of modern chemotherapy. British Journal of Haemotology, 134(1).