O znanstveni politiki z Jano Kolar in Józsefom Györkösom

    Vabilo na javni posvet
    v okviru Civilnodružbenega monitorja etike v znanosti
    na katerem se bomo o znanstveni politiki pogovarjali
    z Jano Kolar in Józsefom Györkösom.
    V ponedeljek 18. 9. 2017 ob 19h
    v Atriju ZRC (Novi trg 2, Ljubljana).

    napoved dogodka

    Med letoma 2008 in 2011, ko je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo vodil Gregor Golobič, je bila Jana Kolar generalna direktorica Direktorata za znanost, József Györkös pa državni sekretar. Kot smo zapisali že v napovedi pogovora s takratnim ministrom, bi z današnjega vidika lahko teh nekaj let opisali kot zlato dobo slovenske znanosti, saj je država takrat v bistveno večjem obsegu financirala raziskave, pripravljenih in sprejetih pa je bilo tudi nekaj pomembnih razvojnih strategij za področje znanosti in visokega šolstva. Z gostoma se bomo pogovarjali o njunem današnjem pogledu na takratna in aktualna dogajanja v slovenski znanosti in znanstveni politiki.

    Organizatorji: Luka Omladič, Sašo Dolenc, Urša Opara Krašovec, ZRC SAZU in Kvarkadabra – časopis za tolmačenje znanosti.

    Če se posveta ne boste mogli udeležiti, ali če želite vprašanje raje zastaviti pisno, nam ga lahko posredujete po e-pošti ali kot komentar na to objavo.

    5 KOMENTARJI

    1. vrhunski komentarji Gregorja Golobiča na koncu posnetka!!!
      Med drugim tudi tole:
      “Status quo je najvišja oblika družbenega soglasja” (se globoko strinjam da je tako, in da ne bi smelo biti tako!)
      Odlično izveden dogodek, poslušanje je nujno!

      • Ja, razen, da se obregne, pa ne pove nič konkretnega. Bil je minister, pa razen tiste kriminaslno neumne binarnosti in čudnega razpisa za COje nima ničesar za pokazati. Njegovega mnenja ne štejem kot relevantnega.

        • In kaj je za Rx170 relevanten komentar? In KAJ ima kateri minister za pokazati?
          Minister Golobič je edini minister, ki ga je zanimalo kaj se dela na inštitutih. (Ostali se zanimajo kvečjemu pa visoko šolstvo ali pa še to bolj slabo, saj imajo druge bolj zanimive in všečne opravke). V njegovem času so bile uvedene nekatere dobre prakse, ki so bile kasneje ukinjene. Tudi strategija RISS je kar pomemben dokument, ki bi ob uveljavitvi precej spremenil našo znanost. Ampak je bilo očitno dobro poskrbljeno in se še vedno skrbi za to, da se ne izvaja, čeprav je bil formalno sprejet na vseh nivojih in so v njem vgrajene nekatere varovalke pred neizvajanjem. Gre za strategijo kaj hočemo v znanosti, kar je prav gotovo prvič ko je ta država kaj takega sproducirala in sprejela. Tega ni zmoglo definirati resorno ministrstvo (za znanost) pod nobenim drugim vodstvom!
          To, da so COji končali (oz. končujejo v sedanjem času) kot so, pa je zraslo na zelniku tistih, ki so stvar izvedli. To so znanstvene vrhuške, ki so se ji prilepili še nekateri (zlasti politični) priskledniki. Sedaj nam harajo družboslovci, ki ji ne zanima kaj delamo drugi. Kar poglejmo sestavo vlade ali pa bog-se-usmili parlamenta!
          Zlasti pa je pomembno, da je po Golobiču šla tehnologija na ministrstvo gospodarstvo (s tem je zlomljena vez med znanostjo in tehnologijo in je tehnologija postala drugorazredna zadeva), znanost pa so učinkovito utišali z šolstvom (od vrtca do univerze), športom in kulturo. Vsi našteti resorji so zelo glasni – zato ker jih je dosti in zato ker je to njihova stroka – oni to znajo delati, saj so se za to izšolali. Raziskovalci, zlasti v tehniki in naravoslovju (strokovno v STEM) smo na tem mega-ministrstvu v popolni manjšini, čisti marginalci, in se večinoma umikamo v laboratorije in delamo dalje. Nekaj izjem je praviloma preslišanih.
          Pavšalne ugotovitve torej nikakor niso na mestu. Stalno kritiziranje vsakogar in povprek je res neumnost. Lahko bi se kaj naučili vsaj iz kake dobre prakse, tudi naše.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.