Ostra kritika vodstva Univerze v Ljubljani s strani zaposlenih

    Izjava zaposlenih na Univerzi v Ljubljani

    Zaposleni na Univerzi v Ljubljani smo skrajno zaskrbljeni zaradi dejanj nekaterih vodilnih posameznikov in posameznic, ki krnijo integriteto univerze ter njen družbeni ugled. Še posebej nas skrbi, da vodstvo Univerze pojavov, ki so moralno-etično skrajno sporni in/ali celo neskladni z zakonsko ureditvijo, ne razrešuje pravočasno in na primeren način.

    Opravičevanje nezakonitih izplačil dodatkov, podpora psevdoznanstvenih projektov, zlorabe položaja vodilnih in vodstvenih funkcij, opuščanje dolžnega ravnanja, nespoštovanje konkurenčne prepovedi in plagiatorstvo je le nekaj nedavnih najodmevnejših primerov, ki mečejo slabo luč na vse zaposlene, torej tudi na tiste, ki ravnajo skladno s temeljnimi akademskimi vrednotami in delujejo družbeno odgovorno.

    Podpisani zahtevamo, da celotna univerzitetna skupnost nemudoma prične z notranjo razpravo in iskanjem razlogov ter konkretne odgovornosti za sporna dejanja. Še posebej pozivamo tiste vodilne, ki so neposredno vpleteni, ali so opustili dolžna dejanja, da s svojim odstopom omogočijo, da se proces razčiščevanja sploh prične.

    Povezava na seznam podpisnikov, ki se dopolnjuje.

    Odziv vodstva Univerze v Ljubljani na Izjavo zaposlenih:

    Spoštovani sodelavke, sodelavci, študentke in študenti,

    na naslovih elektronske pošte Univerze v Ljubljani se je pojavil poziv za podpisovanje IZJAVE, ki izraža zaskrbljenost za ugled Univerze, obtožuje njeno vodstvo za nepravočasno in neustrezno ukrepanje v zvezi z nekaterimi nesprejemljivimi pojavi na Univerzi ter poziva k odstopu vodilne, ki ‘so neposredno vpleteni ali so opustili dolžna dejanja’. S tem v zvezi vodstvo Univerze v Ljubljani daje naslednja pojasnila in stališča.

    Vodstvo Univerze v Ljubljani skrbi, da se je v preteklih letih tudi na Univerzi vzpostavilo nekaj zakonsko vprašljivih in etično spornih praks, ki bremenijo uresničevanje njenega poslanstva, to je ustvarjanje znanja, izobraževanje in prenos znanja, in krnijo njen ugled v družbi. Zato smo:

    • pripravili vse potrebne dokumente za ureditev dela izven Univerze vključno s ‘Pravilnikom o izogibanju nasprotja interesov’. Te dokumente smo predstavili vsem organom Univerze in so po sklepu senata v javni razpravi do konca januarja 2016;
    • na decembrski seji senata sprejeli ‘Pravilnik o preverjanju podobnosti vsebine elektronske oblike pisnega zaključnega dela študija in pogojih za začasno nedostopnost vsebine pisnega zaključnega dela študija’;
    • v skladu z notranjimi pravili Univerze v postopek preverjanja dali vse zaznane oziroma prijavljene sume plagiatorstva in akademske nepoštenosti;
    • komisiji za etična vprašanja, ki redno deluje, posredovali vse prijave etično spornega ravnanja na Univerzi;
    • jasno in javno povedali, da bomo zagotovili vrnitev nezakonito izplačanih sredstev za stalno pripravljenost. V dogovoru s sindikati in resornim ministrstvom smo sprožili pobudo za spremembo kolektivne pogodbe, ki je po interpretaciji upravne inšpekcije podlaga za sprejem pravilnika o stalni pripravljenosti. Pravilnik bomo na Univerzi sprejeli, da bi zaščitili položaj delavcev, ki so do dodatka za stalno pripravljenost upravičeni in tako preprečili zlorabe;
    • pripravili načrt in dokumente za vzpostavitev enotnih informacijskih rešitev na področjih kadrovskega in poslovnega sistema, kar bo omogočalo enotno ureditev na Univerzi v Ljubljani.

    Podpiramo poziv, da univerzitetna skupnost pospeši razpravo o spornih ravnanjih, še posebej v okviru javne razprave o predloženih dokumentih, ki že poteka. Želimo si čim prejšnjega sprejetja ustrezne ureditve, saj ugotavljamo, da sta tako problematika avtorskih honorarjev, kot izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost v veliki meri posledica nejasnih oziroma nezadovoljivo izdelanih univerzitetnih pravil za omenjena področja.

    Vodstvo Univerze je pri svojem ravnanju zavezano načeloma zakonitosti in demokratičnosti. Skladno z načeloma ne nameravamo ne obtoževati in ne ukrepati proti osebam, za katere ni dokazano, da so nezakonito ravnale. Skozi demokratično razpravo bomo iskali za Univerzo sprejemljive rešitve, čeprav bo to morda zahtevalo več časa. Zato vse zaposlene in študente prosimo za angažirano in strpno razpravo, ne glede na pritiske javnosti, ki najbolj prizadenejo prav tiste posameznike, katerih delo in ravnanje je neoporečno.

    Za akademsko skupnost je prav, da smo zadržani do neargumentiranih sodb. Potrebno je premišljeno ravnanje, s katerim bomo prispevali k pravilnemu razumevanju problematike v javnem prostoru in preprečili nadaljnje spodbujanje medsebojne konfrontacije poklicnih skupin, kar je moralno in etično nesprejemljivo. Univerzo moramo zaščititi tudi pred tem, da bi bila izrabljena za politična obračunavanja.

    V profesionalnih skupnostih, kot je univerzitetna, že stoletja velja, da se odprta vprašanja in nesoglasja rešujejo znotraj skupnosti, skladno s sprejetimi etičnimi kodeksi in postopki profesionalnega nadzora. Pobudniki IZJAVE za notranjo razpravo so le-to že v začetku postavili v javni prostor, kar je v nasprotju z zgoraj zapisanim. Na tak način zagotovo ne bomo prispevali k družbenemu ugledu Univerze, ki je domnevno skrb pobudnikov.

    Univerza v Ljubljani
    Prof. dr. Ivan Svetlik
    Rektor / Rector

    9 KOMENTARJI

    1. jaz sem pa hvaležna, da ste zaposleni na UL, podpisniki izjave, šli v javnost, celo z imeni. Velika pohvala delavcem BF, ki so številčno najbolj zastopani na tej izjavi. Zanimivo, kako rektor želi, da se zadeve rešujejo interno. Hvala, da tega ne počnete in s svojimi podpisi dokazujete svoje nestrinjanje. Pa le niso vsi isti…

    2. Glede na to, da je UL javna univerza financirana iz davkoplacevalskega denarja se mi ne zdi nic sporno, da je razprava javna. Poleg tega je bil odziv vodstva UL v primeru dodatnih zasluzkov in novih aferah neprimeren. Vidi se, da kriznega managmenta niso vesci…

      Ne vidim kako lahko vec transparentnosti skodi. V ZDA lahko za vecino javnih univerz najdete podatke o placah posameznikov – in to poimensko.

    3. drugih konsekvenc kot odstop ne vidim! in vračilo denarja do zadnjega beliča, pa ne obročno. zaplemba nepremičnin!

    4. Ob aferi z nezakonito izplačanimi dodatki na UL | Študentska Iskra http://studentska-iskra.org/?p=1005

      “Nezakonito izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost najvišjim funkcionarjem in ponekod tudi tehničnemu osebju nekaterih fakultet je vnovič pokazalo veliko razslojenost med zaposlenimi v slovenskem visokem šolstvu. Na eni strani je namreč trdno vkopana dobro plačana profesorska in/ali funkcionarska elita, na drugi pa podplačani, prekarno zaposleni in preobremenjeni asistenti, docenti ter nepedagoško osebje, ki hkrati nosi največje breme rezov. Na to je najbrž nehote opozoril tudi večno ignorantski in od življenj ljudi, o katerih odloča, odtujeni finančni minister Mramor. S svojo izjavo, da so sredstva za (tudi njemu) izplačane dodatke prihranili drugje, je namreč priznal, da je bil kot dekan preko dodatkov nezakonito plačan za reze in “racionalizacije” stroškov na Ekonomski fakulteti, kar pa seveda najbolj prizadene prav študente in prekarno zaposlene mlajše akademike. Kot zanimivost in za ilustracijo omenjenih rezov v praksi naj omenimo, da je EF ob začetku tekočega študijskega leta strošek vpisnine za študente želela zvišati za 600 odstotkov!

      Drug simptom stanja v slovenskem visokem šolstvu, ki se pojavlja tudi pri tej aferi, je nezgrešljivo dejstvo, da prihaja do neprestanega svaljkanja med vodilnimi pozicijami na univerzi in njenih članicah ter ministrskimi položaji. Ljudje, ki z varčevanjem in komercializacijo uničujejo visoko šolstvo, so isti in prihajajo iz istih krogov – akademske kaste.

      Tretja značilnost je navidez neskončna ignoranca in pravičniško branjenje lastnega nezakonitega in škodljivega ravnanja, s katero se ponašajo vsi glavni akterji te zgodbe. Zadnji primer tega je včerajšnje sporočilo rektorata UL vsem študentom in zaposlenim, v katerem so se odzvali na javno pismo nekaj več kot stotih zaposlenih, ki so zaradi številnih afer v zadnjem času pozvali k iskreni notranji debati in iskanju odgovornih. … Vse skupaj kaže na akutno potrebo po demokratizaciji vodenja univerze in odločanja v njenih strukturah. Poziv univerzitetnim delavcem, da naj se stvari razčistijo znotraj univerze, je očiten znak, da se vladajoča akademska elita na tem terenu čuti dovolj močna, da kritične glasove preglasi.”

    5. Izjava za javnost o dodatku za stalno pripravljenost – PERGAM in Visokošolski sindikat Slovenije, 11.1.2016.

      https://drive.google.com/file/d/0BxyypCcfN921T19uQUdQa2ZhQ0E/view

      “Tako afera z izplačevanjem dodatka za stalno pripravljenost, kot tudi afera z izplačevanjem avtorskih honorarjev sta aferi relativno ozkega kroga praviloma vodstvenih oseb na fakultetah. Vse afere imajo skupni vzrok: prepričanje nekaterih posameznikov, da je univerza njihova osebna priložnost za posel in da se uspešnost akademskega dela meri s postranskimi zaslužki. V izogib škodi, ki se s tovrstnimi aferami zadaja celotni dejavnosti in celotnemu javnemu sektorju je potrebno jasno izpostaviti, da tisti, ki so osrednji akterji teh afer, predstavljajo ozek krog privilegiranih zaposlenih v sistemu in da to nikakor ni splošno stanje vseh zaposlenih v visokem šolstvu in javnem sektorju. Hkrati pa je potrebno tovrstne odklone jasno obsoditi, še zlasti zato, ker so protagonisti teh afer tisti, ki to družbo s svojim zgledom in mnenjem pogosto sooblikujejo.”

    6. Alojz Ihan: Gnus in finančni obvod ministra Mramorja

      http://www.siol.net/priloge/kolumne/alojz_ihan/2016/01/gnus_in_financni_obvod_ministra_mramorja.aspx

      “Ob spremljanju Mramorjevega zagovora finančnega obvoda, imenovanega stalna pripravljenost, si nisem mogel kaj, da ne bi finančnega ministra občutil predvsem kot žrtve.

      Ja, zasmilil se mi je, ker se mora v vsem jasni zadevi motoviliti s smešnimi izgovori kot petletni otrok, namesto da bi kot dedec povedal, da je šlo za njegovo idejo, ki jo je izpeljal, ker je mislil, da si to lahko privošči in da si bo z nagrajevanjem izbranih sodelavcev povečal osebni občutek moči.

      Bil je dekan, bil je glavni (predsednik UO) za finance na univerzi in vsi fakultetni tajniki in dekani so v tistem obdobju glede kakršnekoli finančne novosti zastrigli z ušesi proti ekonomski fakulteti z vprašanjem, kaj o tem misli Mramor. Zato je takrat Mramor v dobri veri sklenil in izpeljal, kar se je zdaj izkazalo kot napaka. Pika.

      … Vendar pa ostaja dejstvo, da je bilo dejanje, ki ga je storil kot dekan, napačno. Če bi bil minister dedec iz normalnega in realnega sveta, bi to v enem stavku jasno in glasno povedal in se z drugim stavkom opravičil akademski srenji za senco, ki je je bila brez pravega razloga deležna zaradi njegovega napačnega dejanja. “

    7. Grega Repovz v Mladini, Sprenevedanje o Mramorju
      http://www.mladina.si/171957/sprenevedanje-o-mramorju/

      “Rušenje Mramorja – v tej državi so se zgodile mnogo hujše stvari, a nihče ne zganja take moralne panike – je v resnici rušenje Mira Cerarja. Rušenje Cerarja je v resnici vzpostavljanje prostora za Janeza Janšo. Ne prvič. Sindikati spet nasedajo na populizem, na zlaganost, pri čemer prav oni najbolj vedo, da se povsod po javnem sektorju izplačuje najrazličnejše dodatke, saj pri tem ne nazadnje sodelujejo. Tako brez razmisleka kot danes Mramorja so rušili že pokojninsko reformo Pahorjeve vlade in zrušili vlado v celoti, šele naknadno pa ugotovili, da so nasedli populizmu, ki se v tej državi odvija prav prek RTV Slovenija. Mramor je seveda vreden kritike zaradi drugih političnih odločitev, ampak njegova finančna politika v resnici stoji na realnih razmislekih, ne pa na neki trdi neoliberalni usmerjenosti v smislu Janeza Šušteršiča, skriti za lepimi gesli in prijaznim nastopom. Z drugimi besedami: lahko nam Mramor ni všeč, ne pomeni pa to, da ne ve kaj dela. In ne gre pozabiti, da je prav visoko šolstvo najbolj nasrkalo v času varčevalnih ukrepov – najbolj v času ministra Šušteršiča in ZUJF – in so pač iskali luknje, tako za ohranitev višine plač kot na primer zaposlenosti, zlasti mladih raziskovalcev. Kot vsi ostali. Česa torej ne vemo? Ali ne vemo, da je tudi RTV tako reševala svoje kadre? Ker bi jim drugače pač najboljši odšli k konkurenci? Zakaj o tem ni mogoče razpravljati na podlagi realnih razmer, ki pa jih vsi poznajo? Zakaj je spomin tako šibek prav v teh primerih?

      Na koncu bo še enkrat dobil po glavi celoten javni sektor – ob veselem sodelovanju sindikatov javnega sektorja. Enkrat po sodnikih, enkrat po univerzitetnih profesorjih, enkrat po zdravnikih. Vedno z vso silo in brez premisleka. Čakamo ugotovitev, da se ne bo nič spremenilo, če ne bo prišlo do privatizacije. A pozor: v zasebnem sektorju je to vse dovoljeno, razlika je le v tem, da nihče ne more sejati moralne panike zaradi teh izplačil.”

      • Za Repovža je vse “javno” sveto in vse “privatno” demonizirano, neoliberalno. To je edino orodje, ki ga ima, edina lupa, skozi katero na cel svet gleda enodimenzionalno. V tem stilu je tudi ta zapis. Univerza je iskala recimo rešitve za zaposlitev mladih raziskovalcev? Kakšna floskula. Ti dodatki lepo pokažejo, da nekateri avtonomijo razumejo kot samoupravljanje, predvsem za lastno korist. Tokrat sindikati delajo edino pravilno: poskušajo prispevati k redu znotraj svojih vrst. Za razliko od rektorja, ki je (kot pri avtorskih honorarjih) pogrnil na celi črti.

    8. Dekanja filozofske fakultete se opravičuje rektorju ljubljanske univerze

      http://www.mladina.si/171759/dekanja-filozofske-fakultete-se-opravicuje-rektorju-ljubljanske-univerze/

      “Spoštovani rektor, prof. dr. Ivan Svetlik, kot aktualna dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF) Vam želim posredovati svoje javno opravičilo in iskreno obžalovanje, ker se je v javnosti ob izbruhu afere o izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost, v kateri je udeležena tudi Filozofska fakulteta, močno okrnil ugled univerze kot institucije, celotne univerzitetne in naše fakultetne skupnosti,” je v svojem javnem pismu zapisala Branka Kalenić Ramšak, dekanja filozofske fakultete.

      Branka Kalenić Ramšak obžaluje, da se v javnosti meče senca kar na vse zaposlene na FF, na profesorje in strokovne delavce, ki opravljajo svoje delo vestno in predano oz. v skladu s standardi Etičnega kodeksa Univerze v Ljubljani. Prav tako meni, da se povsem upravičeno čutijo prizadete in se kot dekanja opravičuje tudi njim.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.