V včerajšnjem prispevku na POP TV v oddaji Epilog sta dve osebi spregovorili, kako donosen posel je pisanje seminarjev, diplom, magisterijev in celo doktorata. Več kot 150 del je napisala gimnazijska maturantka v nekaj letih. S tem delom je sicer prenehala, a povpraševanje po njem ne upada. Moški v finančni stiski poleg pisanja različnih nalog trenutno opravlja tudi vse tekoče študijske obveznosti za 3 stranke. Naloge sodijo večinoma na področje družboslovnih ved, a tudi naravoslovje in tehnika sta bila omenjena. Največ posla pa le prinese izredni študij – torej »tržni denar« fakultete, ki je bil nedavno označen kot legitimen zajeten vir tudi za izplačila visokih honorarjev tako zaposlenih profesorjev.

Na Univerzi v Ljubljani sicer še vedno vztrajajo, da tržna sredstva ne morejo in ne smejo biti predmet javne objave in nadzora. Nasprotnega mnenja je predsednica Finskega svetovalnega odbora za integriteto v raziskovanju in zaslužna kanclerka z Univerze Tampere prof. dr. Krista Varantola, ki se s takšno argumentacijo ne strinja: »To je samo dodaten vir financiranja, poraba mora biti enako pregledna.« … »Če so profesorji prejemali plačila prek univerze, to pomeni, da je izvor teh sredstev prikrit, to pa hitro sproži sume o korupciji. Tudi če je ni bilo.« Ob tem se sprašuje ali je bilo pedagoško delo tudi kvalitetno opravljeno. (Dnevnik; 1. april 2015)

Ponarejanje listin je kaznivo dejanje, poleg naročnika (študenta) je sokriv tudi pisec. Kaj pa mentor, institucija, sistem? Rektor Univerze v Novi gorici prof. Danilo Zavrtanik je kot edini izmed rektorjev izpostavil tudi krivdo mentorja, ki svojega dela ni opravil tako kot se od njega pričakuje. Zakaj kontrola kakovosti na univerzah in njenih članicah ni zaznala črnega trga, slabega izpolnjevanja pedagoških obveznosti zaposlenih in temu primerno reagirala? Ali lahko računamo na učinkovito notranjo revizijo univerz z isto ekipo, ki takih goljufij ni zaznala oziroma si je pred njimi zatiskala oči in videla le »pravilno« pridobljena sredstva na trgu?Kako rešiti ugled slovenskih univerz in kako ločiti zrnje od plev?

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

48 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Summers
Summers
7 - št. let nazaj

Kako rešiti ugled slovenskih univerz in kako ločitiseme od plevela? Tako da fakultete (z nekaj poskušanja) ugotovijo, koliko študentov zmorejo dovolj kvalitetno izobraziti (po mednarodnih standardih). In se potem ukvarjajo samo s takimi, ki so dovolj sposobni in dovolj motivirani za resen študij. Tisto, kar je danes balast na univerzah, pa naj plačljivo "študira" na višjih šolah, na Dobi, B2, in na tistih zasebnih fakultetah, kjer za magisterij zadošča že tak zmazek, kot ga je oddala enodnevna ministrica (in požegnal njen mentor). Seveda bi bile potem univerze po številu študentov manjše in kajpada tudi po številu zaposlenih. Zato pa se… Beri dalje »

nemo
nemo
7 - št. let nazaj

O prepisovanju in kvaliteti diplom, magisterijev …: največjo odgovornost vsekakor nosijo mentorice in mentorji, ki po mojih izkušnjah to svojo nalogo pogosto opravljajo z levo roko. Med postopkom ne delajo s kandidatom, izdelkov ne preberejo in komentirajo, skozi gre marsikaj, čeprav ne čisto vse. Vsaj v velikem deležu je tako. Tu bo morala univerza okrepiti nadzor in – če ne bo šlo drugače – par posebno zanikrnih mentoric in mentorjev sankcionirati.Je pa res tudi, da fakultete in univerza premalo naredijo pri izobraževanju študentov o akademskih standardih – seminarji iz znanstvenega pisanja so redki – in pri tehnični podpori. Programi za… Beri dalje »

Ursa OK
Ursa OK
7 - št. let nazaj

Po opozorilu kolegice: V prispevku sem pozabila izpostaviti ignoranco univerze do inštitucij, ki so univerzo opozorjale na finančne nepravilnosti še pred izbruhom afere "honorarji". Med njimi sta računsko sodišče in etična komisija UL v prejšnji sestavi, pod vodstvom akademkinje prof. dr. Alenke Šelih.

Žiga
Žiga
7 - št. let nazaj

Kako rešiti ugled slovenskih univerz in kako ločiti seme od plevela?

Najprej se bomo naučili, da fraza "ločiti zrnje od plevela" nima smisla. Reče se namreč:"ločiti zrnje od plev". 🙂

Malo za hec, pa brez zamere 😉

Ursa OK
Ursa OK
7 - št. let nazaj

Hvala za opozorilo! Popravljeno, 😉

PKC
PKC
7 - št. let nazaj

Pred desetimi leti sem opravila magisterij na ameriški univerzi. Pred pričetkom rednih predavanj smo imeli enotedensko obvezno orientacijo. Med drugim smo imeli kar nekaj predavanj o plagiarizmu in akademski poštenosti, kjer so nam razložili vsa pravila, kaj se sme in kaj ne. Zanimivo je, da smo imeli tuji študenti vpisani v vse programe še dodatno, poglobljeno predavanje na to temo. Povedali so nam, da profesorji preverjajo s posebnimi programi vse seminarske naloge in so v prejšnjem semestru izključili iz univerze študenta, ki je na internetu kupil seminarsko nalogo. Ta zgodba je bila kasneje potrjena s strani študentov, ki so osebo… Beri dalje »

Mihajlovich
Mihajlovich
7 - št. let nazaj

Malo iz konteksta razprave, a se mi zdi pomembno. V tej gonji proti Univerzam in pribijanju na pranger, vsi citirajo le dele prispevkov, ki jim ustrezajo. Tudi pri navajanju vsebine finske strokovnjakinje prof. dr. Kriste Varantola , se pozabi omeniti, da je temelj za dobro delo tudi dobro plačilo. Mislim, da ni prav mešati vzrokov in posledic.

PKC
PKC
7 - št. let nazaj

@ Mihajlovich: Ne morem se povsem strinjati s tabo. Izredi profesorji v ZDA so mnogokrat plačani slabo:http://www.huffingtonpost.com/2013/11/11/adjunct-faculty_n_4255139.html To pa nikakor ne pomeni, da zato slabo opravljamo svoje delo. Tega si nikakor ne moreš priovoščiti, saj ti nihče ne bo napisal dobrega priporočila za drugo pozicijo, če te bodo kolegi in študentje ocenili kot slabega predavatelja. Kje je torej motivacija? Odskočna deska do boljšega položaja, možnost za delo le nekaj dni na teden, veliko pa je takih, ki vidijo poučevanje kot klic in imajo srečo, da lahko delajo to kar imajo radi. In teh zadnjih intuzijastov poznam veliko. Ni vedno vse… Beri dalje »

shrink
shrink
7 - št. let nazaj

Eh, po SSKJ se lahko reče tudi: "ločiti zrno od plevela ločiti" in najbrž tudi "ločiti zrnje od plevela" ima tudi isti smisel.

shrink
shrink
7 - št. let nazaj

Beseda "ločiti" na koncu je odveč; po SSKJ torej tudi: "ločiti zrno od plevela".

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj

Shrink, po SSKJ zagotovo ni ločiti zrno od PLEVELA, ker je to pomensko čisto narobe, čeprav ogromno ljudi ne ve, kaj je pomen in uporablja pregovor napačno (pogosto tudi novinarji v javnih medijih). Pregovor namreč govori o PLEVAH, ki so ostanku zunanje ovojnice žitnih zrn, in se jih loči od zrnja na koncu mlačve, plevel pa so rastline na polju, ki jih ne želimo imeti. Nikoli se ni ločevalo zrnja od plevela temveč le zrnje od plev.

shrink
shrink
7 - št. let nazaj

Res škoda, da dejstva govorijo drugače:

plevél -a [eu̯] m (ẹ̑) rastlina, ki preprečuje, zavira rast kulturnih rastlin: grede je prerasel plevel; puliti, uničevati, zatirati plevel; trnat plevel; mesto se je razrastlo kot plevel zelo / enoletni plevel; njivski, vrtni plevel; pren., ekspr. literarni plevel
● knjiž. ločiti zrno od plevela ločiti, vzeti dobro iz slabega

http://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=plevel

shrink
shrink
7 - št. let nazaj

Pa še iz Slovarja slovenskih frazemov (str. 473), kaj vse je možno ločiti:

pleve od zrna, pleve od zrnja, plevel od zrnja, zrnje od plev, zrnje od plevela, zrno od plev in zrno od plevela.

https://books.google.si/books?id=WbkVL-O-IrcC&pg=PA473&lpg=PA473&dq=lo%C4%8Diti+zrno+od+plevela&source=bl&ots=oDTpipH1sJ&sig=XOAVKs9sAlVUY8f8RrvJguOxlQA&hl=sl&sa=X&ei=RrouVZCGKs_paJzVgeAL&ved=0CFAQ6AEwCQ#v=onepage&q=lo%C4%8Diti%20zrno%20od%20plevela&f=false

shrink
shrink
7 - št. let nazaj

Mogoče še to: na str. 711 je tudi razloženo, zakaj je tudi frazem "ločiti zrnje od plevela" pomensko še kako smiselen (izhaja namreč iz sv. pisma). Zato nasprotovanje rabi tega frazema z argumentom, da je pomensko napačen, pač nikakor ne more zdržati.

https://books.google.si/books?id=WbkVL-O-IrcC&pg=PA473&lpg=PA473&dq=lo%C4%8Diti+zrno+od+plevela&source=bl&ots=oDTpipH1sJ&sig=XOAVKs9sAlVUY8f8RrvJguOxlQA&hl=sl&sa=X&ei=RrouVZCGKs_paJzVgeAL&ved=0CFAQ6AEwCQ#v=onepage&q=lo%C4%8Diti%20zrno%20od%20plevela&f=false

prometej
prometej
7 - št. let nazaj

Res škoda, da se je to že povsem izrodilo, saj nihče ni ločeval semen od plevela – ločiš rastline od plevela, ko imaš pa enkrat seme, ga pa ločuješ samo še od plev. In ja, to so tiste luščine, kot pravi anonimni. Ena generacija nazaj je to še kako počela, malo povprašajte svoje starše ali babice (s kmetov). Očitno je to še en pregovo, ki je zaradi nepoznavanja ljudi spremenil svoj pomen. Škoda…

Zupanc
7 - št. let nazaj

Zanimivo, četudi sta obe "pravilni", je očitno ena "bližje realnosti". Se bom odslej držal zrnja in plev 🙂

shrink
shrink
7 - št. let nazaj

Res škoda, da je svetopisemski pomen obstajal še pred pomenom tega pregovora. In očitno tega ne poznaš, sicer ne bi govoril o spreminjanju pomena.

Andrej
Andrej
7 - št. let nazaj

Dalmatinova Biblija, najstarejša slovenska, pravi: "inu Pſhenizo v'ſvoje Kaſhte ſpraulal: Ampak Pléve bo on ſeshgal s'vézhnim ognjom"

Torej pleve, ne plevel. Z latinščino, grščino in aramejščino sedaj ne bom pametoval, ker jih ne razumem, ampak sem prepričan, da ni bil mišljen plevel.

Andrej
Andrej
7 - št. let nazaj

V temle odstavku sta pomešana dva biblijska odlomka. Matej 13,24 (zgoraj) in Matej 3,12 (spodaj). Pregovor izvira iz drugega. Je pa v citiranem odlomku narobe naveden. Na http://www.biblija.net imaš vse slovenske prevode, vključno z jubilejnim iz leta 1984, pa nikjer ne nastopa "plevel".

Pač, v slovarju frazemov narobe piše, sprijazni se.

Lahko greš iskati še izvor ustreznega reka v nemščini, od koder je verjetno prišel k nam.

shrink
shrink
7 - št. let nazaj

Hah, v Mt 13,24 pa je govora o "ljuljki"; najbrž mi ni treba razlagati, da to pomeni plevel.

Skratka: ne glede na napačno citirani drugi odlomek – Mt 3,12 (kjer gre res za pleve), je na osnovi prvega odlomka – Mt 13,24 jasno, da gre za plevel.

Lahko pa se sprijazniš z dejstvom, da "ločiti zrnje od plevela" na svetopisemski osnovi obstaja še kje:

češ. oddělit koukol od pšenice
fr.séparer le bon grain de l'ivraie
hr. odvojiti kukolj od pšenice, odvojiti kukolj od žita
rus. otdelit' plevely ot zeren, otdelit' plevely od pšenicy

Andrej
Andrej
7 - št. let nazaj

Iz 13. poglavja lahko izpelješ rek "ločiti pšenico od ljuljke (plevela)". Tak pregovor obstaja v francoščini in slovenskih jezikih, ki jih navajaš.

Iz 3. poglavja izpelješ "ločiti zrnje od plev", kar se uporablja mdr. v nemščini, angleščini in slovenščini.

Kombinacija obeh, torej zrno od plevela, pa nima smisla.

shrink
shrink
7 - št. let nazaj

Očitno ima smisel, če je naveden v SSKJ (glej zgoraj).

Morda je pomenljivo mnenje jeziskoslovke Kržišnikove izpred slabega desetletja in pol (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2001/000196.html):

"Drugacne vrste primer je frazem lociti zrnje od plev, katerega varianto lociti zrnje od plevela so brez upa zmage podili iz knjizne norme, SSKJ ga je uvrstil (celo s kvalifikatorjem
"knjiz.", kar je po mojem pretiravanje, ce ni samo napaka) – kako neki prepovedati stvar, ki ima vse atribute, da ostane: obliko (plev – plevel) in pomen (konotacijo: 'nekaj odvecnega, nepotrebnega, slabega …')."

In očitno ima smisel tudi v ruščini (otdelit' plevely ot zeren).

Ursa OK
Ursa OK
7 - št. let nazaj

– “Pribijanju na pranger” ali na sramotilni steber je v aferi honorarji sledilo sprenevedanje udeleženih in odgovornih, ki so za nepravilnosti vedeli in niso ukrepali. Odstopila je le ministrica, ostali pa so stopili eden drugemu v bran.– Prostorska omejitev je bila edini razlog navajanja le dela intervjuja s prof. dr. Kristo Varantolo, podan pa je link do celotne vsebine njenega prispevka, ki ga vsem priporočam v branje.– Se ne strinjam z zapisom »Temelj za dobro delo je dobro plačilo«… Kaj pa prostovoljno delo, ko je plačilo le(?) zadovoljstvo, da si opravil družbenokoristno delo in to brez »finančnega temelja«. – Dobro… Beri dalje »

Summers
Summers
7 - št. let nazaj

Kako rešiti ugled slovenskih univerz in kako ločiti seme od plevela? Tako da fakultete (z nekaj poskušanja) ugotovijo, koliko študentov zmorejo dovolj kvalitetno izobraziti (po mednarodnih standardih). In se potem ukvarjajo samo s takimi, ki so dovolj sposobni in dovolj motivirani za resen študij. Tisto, kar je danes balast na univerzah, pa naj plačljivo “študira” na višjih šolah, na Dobi, B2, in na tistih zasebnih fakultetah, kjer za magisterij zadošča že tak zmazek, kot ga je oddala enodnevna ministrica (in požegnal njen mentor). Seveda bi bile potem univerze po številu študentov manjše in kajpada tudi po številu zaposlenih. Zato pa… Beri dalje »

nemo
nemo
7 - št. let nazaj

O prepisovanju in kvaliteti diplom, magisterijev …: največjo odgovornost vsekakor nosijo mentorice in mentorji, ki po mojih izkušnjah to svojo nalogo pogosto opravljajo z levo roko. Med postopkom ne delajo s kandidatom, izdelkov ne preberejo in komentirajo, skozi gre marsikaj, čeprav ne čisto vse. Vsaj v velikem deležu je tako. Tu bo morala univerza okrepiti nadzor in – če ne bo šlo drugače – par posebno zanikrnih mentoric in mentorjev sankcionirati. Je pa res tudi, da fakultete in univerza premalo naredijo pri izobraževanju študentov o akademskih standardih – seminarji iz znanstvenega pisanja so redki – in pri tehnični podpori. Programi… Beri dalje »

Žiga
Žiga
7 - št. let nazaj

Kako rešiti ugled slovenskih univerz in kako ločiti seme od plevela?

Najprej se bomo naučili, da fraza “ločiti zrnje od plevela” nima smisla. Reče se namreč:”ločiti zrnje od plev”. 🙂

Malo za hec, pa brez zamere 😉

shrink
shrink
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Žiga

Eh, po SSKJ se lahko reče tudi: “ločiti zrno od plevela ločiti” in najbrž tudi “ločiti zrnje od plevela” ima tudi isti smisel.

shrink
shrink
7 - št. let nazaj
Odgovor na  shrink

Beseda “ločiti” na koncu je odveč; po SSKJ torej tudi: “ločiti zrno od plevela”.

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  shrink

Shrink, po SSKJ zagotovo ni ločiti zrno od PLEVELA, ker je to pomensko čisto narobe, čeprav ogromno ljudi ne ve, kaj je pomen in uporablja pregovor napačno (pogosto tudi novinarji v javnih medijih). Pregovor namreč govori o PLEVAH, ki so ostanku zunanje ovojnice žitnih zrn, in se jih loči od zrnja na koncu mlačve, plevel pa so rastline na polju, ki jih ne želimo imeti. Nikoli se ni ločevalo zrnja od plevela temveč le zrnje od plev.

shrink
shrink
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Res škoda, da dejstva govorijo drugače:

plevél -a [eu̯] m (ẹ̑) rastlina, ki preprečuje, zavira rast kulturnih rastlin: grede je prerasel plevel; puliti, uničevati, zatirati plevel; trnat plevel; mesto se je razrastlo kot plevel zelo / enoletni plevel; njivski, vrtni plevel; pren., ekspr. literarni plevel
● knjiž. ločiti zrno od plevela ločiti, vzeti dobro iz slabega

http://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=plevel

prometej
prometej
7 - št. let nazaj
Odgovor na  shrink

Res škoda, da se je to že povsem izrodilo, saj nihče ni ločeval semen od plevela – ločiš rastline od plevela, ko imaš pa enkrat seme, ga pa ločuješ samo še od plev. In ja, to so tiste luščine, kot pravi anonimni. Ena generacija nazaj je to še kako počela, malo povprašajte svoje starše ali babice (s kmetov). Očitno je to še en pregovo, ki je zaradi nepoznavanja ljudi spremenil svoj pomen. Škoda…

Zupanc
7 - št. let nazaj
Odgovor na  prometej

Zanimivo, četudi sta obe “pravilni”, je očitno ena “bližje realnosti”. Se bom odslej držal zrnja in plev 🙂

shrink
shrink
7 - št. let nazaj
Odgovor na  prometej

Res škoda, da je svetopisemski pomen obstajal še pred pomenom tega pregovora. In očitno tega ne poznaš, sicer ne bi govoril o spreminjanju pomena.

IbexD
Ibex
7 - št. let nazaj
Odgovor na  shrink

Dalmatinova Biblija, najstarejša slovenska, pravi: “inu Pſhenizo v’ſvoje Kaſhte ſpraulal: Ampak Pléve bo on ſeshgal s’vézhnim ognjom”

Torej pleve, ne plevel. Z latinščino, grščino in aramejščino sedaj ne bom pametoval, ker jih ne razumem, ampak sem prepričan, da ni bil mišljen plevel.

shrink
shrink
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Ibex

No, vseeno pametuješ, brez da bi npr. prebral, kaj piše v Slovarju slovenskih frazemov (str. 711/712), kar sem navedel zgoraj. Če bi prebral, bi najbrž razumel, da je mišljen ravno plevel – samo za lene: “Frazem ločiti pleve od zrnja oziroma ločiti zrnje od plev ali ločiti zrnje od plevela izhaja iz sv. pisma (Matej 13, 24-30). Zgodba govori o človeku, ki je posejal pšenico. Ponoči je prišel hudič in zasejal med pšenico plevel. Ko je pognala pšenica in se je pojavil plevel, so sužnji predlagali, da ga populijo. Toda gospodar je ukazal, da pustijo vse do žetve, ker bi… Beri dalje »

IbexD
Ibex
7 - št. let nazaj
Odgovor na  shrink

V temle odstavku sta pomešana dva biblijska odlomka. Matej 13,24 (zgoraj) in Matej 3,12 (spodaj). Pregovor izvira iz drugega. Je pa v citiranem odlomku narobe naveden. Na http://www.biblija.net imaš vse slovenske prevode, vključno z jubilejnim iz leta 1984, pa nikjer ne nastopa “plevel”.

Pač, v slovarju frazemov narobe piše, sprijazni se.

Lahko greš iskati še izvor ustreznega reka v nemščini, od koder je verjetno prišel k nam.

shrink
shrink
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Ibex

Hah, v Mt 13,24 pa je govora o “ljuljki”; najbrž mi ni treba razlagati, da to pomeni plevel.

Skratka: ne glede na napačno citirani drugi odlomek – Mt 3,12 (kjer gre res za pleve), je na osnovi prvega odlomka – Mt 13,24 jasno, da gre za plevel.

Lahko pa se sprijazniš z dejstvom, da “ločiti zrnje od plevela” na svetopisemski osnovi obstaja še kje:

češ. oddělit koukol od pšenice
fr.séparer le bon grain de l’ivraie
hr. odvojiti kukolj od pšenice, odvojiti kukolj od žita
rus. otdelit’ plevely ot zeren, otdelit’ plevely od pšenicy

IbexD
Ibex
7 - št. let nazaj
Odgovor na  shrink

Iz 13. poglavja lahko izpelješ rek “ločiti pšenico od ljuljke (plevela)”. Tak pregovor obstaja v francoščini in slovenskih jezikih, ki jih navajaš.

Iz 3. poglavja izpelješ “ločiti zrnje od plev”, kar se uporablja mdr. v nemščini, angleščini in slovenščini.

Kombinacija obeh, torej zrno od plevela, pa nima smisla.

shrink
shrink
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Ibex

Očitno ima smisel, če je naveden v SSKJ (glej zgoraj).

Morda je pomenljivo mnenje jeziskoslovke Kržišnikove izpred slabega desetletja in pol (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2001/000196.html):

“Drugacne vrste primer je frazem lociti zrnje od plev, katerega varianto lociti zrnje od plevela so brez upa zmage podili iz knjizne norme, SSKJ ga je uvrstil (celo s kvalifikatorjem
“knjiz.”, kar je po mojem pretiravanje, ce ni samo napaka) – kako neki prepovedati stvar, ki ima vse atribute, da ostane: obliko (plev – plevel) in pomen (konotacijo: ‘nekaj odvecnega, nepotrebnega, slabega …’).”

In očitno ima smisel tudi v ruščini (otdelit’ plevely ot zeren).

shrink
shrink
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Pa še iz Slovarja slovenskih frazemov (str. 473), kaj vse je možno ločiti:

pleve od zrna, pleve od zrnja, plevel od zrnja, zrnje od plev, zrnje od plevela, zrno od plev in zrno od plevela.

https://books.google.si/books?id=WbkVL-O-IrcC&pg=PA473&lpg=PA473&dq=lo%C4%8Diti+zrno+od+plevela&source=bl&ots=oDTpipH1sJ&sig=XOAVKs9sAlVUY8f8RrvJguOxlQA&hl=sl&sa=X&ei=RrouVZCGKs_paJzVgeAL&ved=0CFAQ6AEwCQ#v=onepage&q=lo%C4%8Diti%20zrno%20od%20plevela&f=false

shrink
shrink
7 - št. let nazaj
Odgovor na  shrink

Mogoče še to: na str. 711 je tudi razloženo, zakaj je tudi frazem “ločiti zrnje od plevela” pomensko še kako smiselen (izhaja namreč iz sv. pisma). Zato nasprotovanje rabi tega frazema z argumentom, da je pomensko napačen, pač nikakor ne more zdržati.

https://books.google.si/books?id=WbkVL-O-IrcC&pg=PA473&lpg=PA473&dq=lo%C4%8Diti+zrno+od+plevela&source=bl&ots=oDTpipH1sJ&sig=XOAVKs9sAlVUY8f8RrvJguOxlQA&hl=sl&sa=X&ei=RrouVZCGKs_paJzVgeAL&ved=0CFAQ6AEwCQ#v=onepage&q=lo%C4%8Diti%20zrno%20od%20plevela&f=false

PKC
PKC
7 - št. let nazaj

Pred desetimi leti sem opravila magisterij na ameriški univerzi. Pred pričetkom rednih predavanj smo imeli enotedensko obvezno orientacijo. Med drugim smo imeli kar nekaj predavanj o plagiarizmu in akademski poštenosti, kjer so nam razložili vsa pravila, kaj se sme in kaj ne. Zanimivo je, da smo imeli tuji študenti vpisani v vse programe še dodatno, poglobljeno predavanje na to temo. Povedali so nam, da profesorji preverjajo s posebnimi programi vse seminarske naloge in so v prejšnjem semestru izključili iz univerze študenta, ki je na internetu kupil seminarsko nalogo. Ta zgodba je bila kasneje potrjena s strani študentov, ki so osebo… Beri dalje »

Mihajlovich
Mihajlovich
7 - št. let nazaj

Malo iz konteksta razprave, a se mi zdi pomembno. V tej gonji proti Univerzam in pribijanju na pranger, vsi citirajo le dele prispevkov, ki jim ustrezajo. Tudi pri navajanju vsebine finske strokovnjakinje prof. dr. Kriste Varantola , se pozabi omeniti, da je temelj za dobro delo tudi dobro plačilo. Mislim, da ni prav mešati vzrokov in posledic.

PKC
PKC
7 - št. let nazaj

@ Mihajlovich: Ne morem se povsem strinjati s tabo. Izredi profesorji v ZDA so mnogokrat plačani slabo: http://www.huffingtonpost.com/2013/11/11/adjunct-faculty_n_4255139.html To pa nikakor ne pomeni, da zato slabo opravljamo svoje delo. Tega si nikakor ne moreš priovoščiti, saj ti nihče ne bo napisal dobrega priporočila za drugo pozicijo, če te bodo kolegi in študentje ocenili kot slabega predavatelja. Kje je torej motivacija? Odskočna deska do boljšega položaja, možnost za delo le nekaj dni na teden, veliko pa je takih, ki vidijo poučevanje kot klic in imajo srečo, da lahko delajo to kar imajo radi. In teh zadnjih intuzijastov poznam veliko. Ni vedno… Beri dalje »

Mihajlovich
Mihajlovich
7 - št. let nazaj

@ PKC ja v tem je razlika, v ZDA so mnogi izredni profesorji plačani slabo, pri nas pa vsi.
Predvsem ne verjamem v kopiranje parcialnih rešitev med državami.

Se pa strinjam, da v denarju ni vse… Večina nas dela na intuzijazem… Ampak, kljub temu ne obsojam. Ne primerjam parcialnih rešitev v Sloveniji s parcialnimi rešitvami v ZDA. Tako kot v ZDA ni vse zlato, tudi v Sloveniji ni vse slabo.