Ali je črni trg z diplomskimi in magistrskimi nalogami povezan z visokimi avtorskimi honorarji na univerzi?

    V včerajšnjem prispevku na POP TV v oddaji Epilog sta dve osebi spregovorili, kako donosen posel je pisanje seminarjev, diplom, magisterijev in celo doktorata. Več kot 150 del je napisala gimnazijska maturantka v nekaj letih. S tem delom je sicer prenehala, a povpraševanje po njem ne upada. Moški v finančni stiski poleg pisanja različnih nalog trenutno opravlja tudi vse tekoče študijske obveznosti za 3 stranke. Naloge sodijo večinoma na področje družboslovnih ved, a tudi naravoslovje in tehnika sta bila omenjena. Največ posla pa le prinese izredni študij – torej »tržni denar« fakultete, ki je bil nedavno označen kot legitimen zajeten vir tudi za izplačila visokih honorarjev tako zaposlenih profesorjev.

    Na Univerzi v Ljubljani sicer še vedno vztrajajo, da tržna sredstva ne morejo in ne smejo biti predmet javne objave in nadzora. Nasprotnega mnenja je predsednica Finskega svetovalnega odbora za integriteto v raziskovanju in zaslužna kanclerka z Univerze Tampere prof. dr. Krista Varantola, ki se s takšno argumentacijo ne strinja: »To je samo dodaten vir financiranja, poraba mora biti enako pregledna.« … »Če so profesorji prejemali plačila prek univerze, to pomeni, da je izvor teh sredstev prikrit, to pa hitro sproži sume o korupciji. Tudi če je ni bilo.« Ob tem se sprašuje ali je bilo pedagoško delo tudi kvalitetno opravljeno. (Dnevnik; 1. april 2015)

    Ponarejanje listin je kaznivo dejanje, poleg naročnika (študenta) je sokriv tudi pisec. Kaj pa mentor, institucija, sistem? Rektor Univerze v Novi gorici prof. Danilo Zavrtanik je kot edini izmed rektorjev izpostavil tudi krivdo mentorja, ki svojega dela ni opravil tako kot se od njega pričakuje. Zakaj kontrola kakovosti na univerzah in njenih članicah ni zaznala črnega trga, slabega izpolnjevanja pedagoških obveznosti zaposlenih in temu primerno reagirala? Ali lahko računamo na učinkovito notranjo revizijo univerz z isto ekipo, ki takih goljufij ni zaznala oziroma si je pred njimi zatiskala oči in videla le »pravilno« pridobljena sredstva na trgu?Kako rešiti ugled slovenskih univerz in kako ločiti zrnje od plev?

    48 KOMENTARJI

    1. Kako rešiti ugled slovenskih univerz in kako ločiti
      seme od plevela?

      Tako da fakultete (z nekaj poskušanja) ugotovijo, koliko študentov zmorejo dovolj kvalitetno izobraziti (po mednarodnih standardih). In se potem ukvarjajo samo s takimi, ki so dovolj sposobni in dovolj motivirani za resen študij. Tisto, kar je danes balast na univerzah, pa naj plačljivo "študira" na višjih šolah, na Dobi, B2, in na tistih zasebnih fakultetah, kjer za magisterij zadošča že tak zmazek, kot ga je oddala enodnevna ministrica (in požegnal njen mentor).

      Seveda bi bile potem univerze po številu študentov manjše in kajpada tudi po številu zaposlenih. Zato pa se zaposleni (oz. fakultetni funkcionarji) na vse pretege borijo proti zviševanju standardov.

    2. O prepisovanju in kvaliteti diplom, magisterijev …: največjo odgovornost vsekakor nosijo mentorice in mentorji, ki po mojih izkušnjah to svojo nalogo pogosto opravljajo z levo roko. Med postopkom ne delajo s kandidatom, izdelkov ne preberejo in komentirajo, skozi gre marsikaj, čeprav ne čisto vse. Vsaj v velikem deležu je tako. Tu bo morala univerza okrepiti nadzor in – če ne bo šlo drugače – par posebno zanikrnih mentoric in mentorjev sankcionirati.
      Je pa res tudi, da fakultete in univerza premalo naredijo pri izobraževanju študentov o akademskih standardih – seminarji iz znanstvenega pisanja so redki – in pri tehnični podpori. Programi za odkrivanje plagiatorstva niso vsemogočni, vendar študente in mentorje vsaj vseskozi opozarjajo, da je to nekaj, kar se preverja. Ima pa jih le malo fakultet.

    3. Po opozorilu kolegice: V prispevku sem pozabila izpostaviti ignoranco univerze do inštitucij, ki so univerzo opozorjale na finančne nepravilnosti še pred izbruhom afere "honorarji". Med njimi sta računsko sodišče in etična komisija UL v prejšnji sestavi, pod vodstvom akademkinje prof. dr. Alenke Šelih.

    4. Kako rešiti ugled slovenskih univerz in kako ločiti seme od plevela?

      Najprej se bomo naučili, da fraza "ločiti zrnje od plevela" nima smisla. Reče se namreč:"ločiti zrnje od plev". 🙂

      Malo za hec, pa brez zamere 😉

    5. Kako rešiti ugled slovenskih univerz in kako ločiti
      seme od plevela?

      Tako da fakultete (z nekaj poskušanja) ugotovijo, koliko študentov zmorejo dovolj kvalitetno izobraziti (po mednarodnih standardih). In se potem ukvarjajo samo s takimi, ki so dovolj sposobni in dovolj motivirani za resen študij. Tisto, kar je danes balast na univerzah, pa naj plačljivo “študira” na višjih šolah, na Dobi, B2, in na tistih zasebnih fakultetah, kjer za magisterij zadošča že tak zmazek, kot ga je oddala enodnevna ministrica (in požegnal njen mentor).

      Seveda bi bile potem univerze po številu študentov manjše in kajpada tudi po številu zaposlenih. Zato pa se zaposleni (oz. fakultetni funkcionarji) na vse pretege borijo proti zviševanju standardov.

    6. O prepisovanju in kvaliteti diplom, magisterijev …: največjo odgovornost vsekakor nosijo mentorice in mentorji, ki po mojih izkušnjah to svojo nalogo pogosto opravljajo z levo roko. Med postopkom ne delajo s kandidatom, izdelkov ne preberejo in komentirajo, skozi gre marsikaj, čeprav ne čisto vse. Vsaj v velikem deležu je tako. Tu bo morala univerza okrepiti nadzor in – če ne bo šlo drugače – par posebno zanikrnih mentoric in mentorjev sankcionirati.
      Je pa res tudi, da fakultete in univerza premalo naredijo pri izobraževanju študentov o akademskih standardih – seminarji iz znanstvenega pisanja so redki – in pri tehnični podpori. Programi za odkrivanje plagiatorstva niso vsemogočni, vendar študente in mentorje vsaj vseskozi opozarjajo, da je to nekaj, kar se preverja. Ima pa jih le malo fakultet.

    7. Po opozorilu kolegice: V prispevku sem pozabila izpostaviti ignoranco univerze do inštitucij, ki so univerzo opozorjale na finančne nepravilnosti še pred izbruhom afere “honorarji”. Med njimi sta računsko sodišče in etična komisija UL v prejšnji sestavi, pod vodstvom akademkinje prof. dr. Alenke Šelih.

    8. Kako rešiti ugled slovenskih univerz in kako ločiti seme od plevela?

      Najprej se bomo naučili, da fraza “ločiti zrnje od plevela” nima smisla. Reče se namreč:”ločiti zrnje od plev”. 🙂

      Malo za hec, pa brez zamere 😉

      • Eh, po SSKJ se lahko reče tudi: “ločiti zrno od plevela ločiti” in najbrž tudi “ločiti zrnje od plevela” ima tudi isti smisel.

          • Shrink, po SSKJ zagotovo ni ločiti zrno od PLEVELA, ker je to pomensko čisto narobe, čeprav ogromno ljudi ne ve, kaj je pomen in uporablja pregovor napačno (pogosto tudi novinarji v javnih medijih). Pregovor namreč govori o PLEVAH, ki so ostanku zunanje ovojnice žitnih zrn, in se jih loči od zrnja na koncu mlačve, plevel pa so rastline na polju, ki jih ne želimo imeti. Nikoli se ni ločevalo zrnja od plevela temveč le zrnje od plev.

            • Res škoda, da dejstva govorijo drugače:

              plevél -a [eu̯] m (ẹ̑) rastlina, ki preprečuje, zavira rast kulturnih rastlin: grede je prerasel plevel; puliti, uničevati, zatirati plevel; trnat plevel; mesto se je razrastlo kot plevel zelo / enoletni plevel; njivski, vrtni plevel; pren., ekspr. literarni plevel
              ● knjiž. ločiti zrno od plevela ločiti, vzeti dobro iz slabega

              http://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=plevel

            • Res škoda, da se je to že povsem izrodilo, saj nihče ni ločeval semen od plevela – ločiš rastline od plevela, ko imaš pa enkrat seme, ga pa ločuješ samo še od plev. In ja, to so tiste luščine, kot pravi anonimni. Ena generacija nazaj je to še kako počela, malo povprašajte svoje starše ali babice (s kmetov). Očitno je to še en pregovo, ki je zaradi nepoznavanja ljudi spremenil svoj pomen. Škoda…

            • Zanimivo, četudi sta obe “pravilni”, je očitno ena “bližje realnosti”. Se bom odslej držal zrnja in plev 🙂

            • Res škoda, da je svetopisemski pomen obstajal še pred pomenom tega pregovora. In očitno tega ne poznaš, sicer ne bi govoril o spreminjanju pomena.

            • Dalmatinova Biblija, najstarejša slovenska, pravi: “inu Pſhenizo v’ſvoje Kaſhte ſpraulal: Ampak Pléve bo on ſeshgal s’vézhnim ognjom”

              Torej pleve, ne plevel. Z latinščino, grščino in aramejščino sedaj ne bom pametoval, ker jih ne razumem, ampak sem prepričan, da ni bil mišljen plevel.

            • No, vseeno pametuješ, brez da bi npr. prebral, kaj piše v Slovarju slovenskih frazemov (str. 711/712), kar sem navedel zgoraj. Če bi prebral, bi najbrž razumel, da je mišljen ravno plevel – samo za lene:

              “Frazem ločiti pleve od zrnja oziroma ločiti zrnje od plev ali ločiti zrnje od plevela izhaja iz sv. pisma (Matej 13, 24-30). Zgodba govori o človeku, ki je posejal pšenico. Ponoči je prišel hudič in zasejal med pšenico plevel. Ko je pognala pšenica in se je pojavil plevel, so sužnji predlagali, da ga populijo. Toda gospodar je ukazal, da pustijo vse do žetve, ker bi s puljenjem plevela populili tudi pšenico. Ob žetvi naj bi najprej populili plevel in ga zažgali, zatem pa poželi pšenico (gl. SRF3, 538): Velnico ima v roki in počistil bo svoj skedenj. Svoje žito bo spravil v kaščo, plevel pa sežgal v ognju, ki nikoli ne ugasne. (Matej, Sveto pismo nove zaveze, 1984, 27) Svetopisemska zgodba o ločevanju plevela od pšenice se kot prispodoba uporablja na drugih področjih življenja v več jezikih. V slovenskem se je po vplivu svetopisemske prispodobe bolj uveljavila oblika ločiti zrnje od plev (gl. citat iz Stritarja leta 1870, v neprenesenem pomenu tudi v Plet. II, 596, in Glonar, SSJ, 281). Sestavina zrnje se včasih zamenjuje s sestavino zrno, sestavina pleve pa s prvotnejšim (svetopisemskim) plevel.”

            • V temle odstavku sta pomešana dva biblijska odlomka. Matej 13,24 (zgoraj) in Matej 3,12 (spodaj). Pregovor izvira iz drugega. Je pa v citiranem odlomku narobe naveden. Na http://www.biblija.net imaš vse slovenske prevode, vključno z jubilejnim iz leta 1984, pa nikjer ne nastopa “plevel”.

              Pač, v slovarju frazemov narobe piše, sprijazni se.

              Lahko greš iskati še izvor ustreznega reka v nemščini, od koder je verjetno prišel k nam.

            • Hah, v Mt 13,24 pa je govora o “ljuljki”; najbrž mi ni treba razlagati, da to pomeni plevel.

              Skratka: ne glede na napačno citirani drugi odlomek – Mt 3,12 (kjer gre res za pleve), je na osnovi prvega odlomka – Mt 13,24 jasno, da gre za plevel.

              Lahko pa se sprijazniš z dejstvom, da “ločiti zrnje od plevela” na svetopisemski osnovi obstaja še kje:

              češ. oddělit koukol od pšenice
              fr.séparer le bon grain de l’ivraie
              hr. odvojiti kukolj od pšenice, odvojiti kukolj od žita
              rus. otdelit’ plevely ot zeren, otdelit’ plevely od pšenicy

            • Iz 13. poglavja lahko izpelješ rek “ločiti pšenico od ljuljke (plevela)”. Tak pregovor obstaja v francoščini in slovenskih jezikih, ki jih navajaš.

              Iz 3. poglavja izpelješ “ločiti zrnje od plev”, kar se uporablja mdr. v nemščini, angleščini in slovenščini.

              Kombinacija obeh, torej zrno od plevela, pa nima smisla.

            • Očitno ima smisel, če je naveden v SSKJ (glej zgoraj).

              Morda je pomenljivo mnenje jeziskoslovke Kržišnikove izpred slabega desetletja in pol (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2001/000196.html):

              “Drugacne vrste primer je frazem lociti zrnje od plev, katerega varianto lociti zrnje od plevela so brez upa zmage podili iz knjizne norme, SSKJ ga je uvrstil (celo s kvalifikatorjem
              “knjiz.”, kar je po mojem pretiravanje, ce ni samo napaka) – kako neki prepovedati stvar, ki ima vse atribute, da ostane: obliko (plev – plevel) in pomen (konotacijo: ‘nekaj odvecnega, nepotrebnega, slabega …’).”

              In očitno ima smisel tudi v ruščini (otdelit’ plevely ot zeren).

            • Mogoče še to: na str. 711 je tudi razloženo, zakaj je tudi frazem “ločiti zrnje od plevela” pomensko še kako smiselen (izhaja namreč iz sv. pisma). Zato nasprotovanje rabi tega frazema z argumentom, da je pomensko napačen, pač nikakor ne more zdržati.

              https://books.google.si/books?id=WbkVL-O-IrcC&pg=PA473&lpg=PA473&dq=lo%C4%8Diti+zrno+od+plevela&source=bl&ots=oDTpipH1sJ&sig=XOAVKs9sAlVUY8f8RrvJguOxlQA&hl=sl&sa=X&ei=RrouVZCGKs_paJzVgeAL&ved=0CFAQ6AEwCQ#v=onepage&q=lo%C4%8Diti%20zrno%20od%20plevela&f=false

    9. Pred desetimi leti sem opravila magisterij na ameriški univerzi. Pred pričetkom rednih predavanj smo imeli enotedensko obvezno orientacijo. Med drugim smo imeli kar nekaj predavanj o plagiarizmu in akademski poštenosti, kjer so nam razložili vsa pravila, kaj se sme in kaj ne. Zanimivo je, da smo imeli tuji študenti vpisani v vse programe še dodatno, poglobljeno predavanje na to temo. Povedali so nam, da profesorji preverjajo s posebnimi programi vse seminarske naloge in so v prejšnjem semestru izključili iz univerze študenta, ki je na internetu kupil seminarsko nalogo. Ta zgodba je bila kasneje potrjena s strani študentov, ki so osebo poznali.

      Kasneje sem povprašala ameriške sošolce, zakaj ne prepisujejo med izpiti, čeprav sedijo zelo blizu drug do drugega. Povedali so mi, da ne podpirajo lenuhov. Sami so vložili trud v to, da so se naučili, in če se nekomu to ne zdi potrebno, je to njihov problem.

      Seveda so tudi v ZDA izjeme in se najdejo študentje, ki iščejo blližnjice, ampak le ti kot pravilo ne sodijo med zrnje.

      Ko sem lani sama predavala kot izredni profesor na ameriški univerzi, sem ponovno morala na obvezno orientacijo, kjer je bila tema tudi plagiarizem in akademska etika. Podisala sem tudi dolg dokument, v katerem so bila vsa pravila. Stalno so me tudi preverjali, večkrat je kdo od drugih, rednih profesorjev bežno vstopil v predavalnico, na koncu semestra te ocenijo študentje in tudi od teh ocen so odvisne povišice, napredovanja,…

      Skratka, se da, če je glavni cijli univerze izobraževanje študentov in glavni moto profesorjev: "Sem uspešen, če so uspešni in zadovoljni moji študentje"!

    10. Pred desetimi leti sem opravila magisterij na ameriški univerzi. Pred pričetkom rednih predavanj smo imeli enotedensko obvezno orientacijo. Med drugim smo imeli kar nekaj predavanj o plagiarizmu in akademski poštenosti, kjer so nam razložili vsa pravila, kaj se sme in kaj ne. Zanimivo je, da smo imeli tuji študenti vpisani v vse programe še dodatno, poglobljeno predavanje na to temo. Povedali so nam, da profesorji preverjajo s posebnimi programi vse seminarske naloge in so v prejšnjem semestru izključili iz univerze študenta, ki je na internetu kupil seminarsko nalogo. Ta zgodba je bila kasneje potrjena s strani študentov, ki so osebo poznali.

      Kasneje sem povprašala ameriške sošolce, zakaj ne prepisujejo med izpiti, čeprav sedijo zelo blizu drug do drugega. Povedali so mi, da ne podpirajo lenuhov. Sami so vložili trud v to, da so se naučili, in če se nekomu to ne zdi potrebno, je to njihov problem.

      Seveda so tudi v ZDA izjeme in se najdejo študentje, ki iščejo blližnjice, ampak le ti kot pravilo ne sodijo med zrnje.

      Ko sem lani sama predavala kot izredni profesor na ameriški univerzi, sem ponovno morala na obvezno orientacijo, kjer je bila tema tudi plagiarizem in akademska etika. Podisala sem tudi dolg dokument, v katerem so bila vsa pravila. Stalno so me tudi preverjali, večkrat je kdo od drugih, rednih profesorjev bežno vstopil v predavalnico, na koncu semestra te ocenijo študentje in tudi od teh ocen so odvisne povišice, napredovanja,…

      Skratka, se da, če je glavni cijli univerze izobraževanje študentov in glavni moto profesorjev: “Sem uspešen, če so uspešni in zadovoljni moji študentje”!

    11. Malo iz konteksta razprave, a se mi zdi pomembno. V tej gonji proti Univerzam in pribijanju na pranger, vsi citirajo le dele prispevkov, ki jim ustrezajo. Tudi pri navajanju vsebine finske strokovnjakinje prof. dr. Kriste Varantola , se pozabi omeniti, da je temelj za dobro delo tudi dobro plačilo. Mislim, da ni prav mešati vzrokov in posledic.

    12. Malo iz konteksta razprave, a se mi zdi pomembno. V tej gonji proti Univerzam in pribijanju na pranger, vsi citirajo le dele prispevkov, ki jim ustrezajo. Tudi pri navajanju vsebine finske strokovnjakinje prof. dr. Kriste Varantola , se pozabi omeniti, da je temelj za dobro delo tudi dobro plačilo. Mislim, da ni prav mešati vzrokov in posledic.

      • – “Pribijanju na pranger” ali na sramotilni steber je v aferi honorarji sledilo sprenevedanje udeleženih in odgovornih, ki so za nepravilnosti vedeli in niso ukrepali. Odstopila je le ministrica, ostali pa so stopili eden drugemu v bran.
        – Prostorska omejitev je bila edini razlog navajanja le dela intervjuja s prof. dr. Kristo Varantolo, podan pa je link do celotne vsebine njenega prispevka, ki ga vsem priporočam v branje.
        – Se ne strinjam z zapisom »Temelj za dobro delo je dobro plačilo«… Kaj pa prostovoljno delo, ko je plačilo le(?) zadovoljstvo, da si opravil družbeno
        koristno delo in to brez »finančnega temelja«.
        – Dobro plačilo je upravičena nagrada za dobro opravljeno delo in dobra spodbuda, nikakor pa ne moreš opravičiti slabo opravljenega ali neopravljenega dela z neprimernim plačilom. Kajti v tem primeru bi lahko opravičili tudi podelitev »certifikata« za zdravje škodljivemu farmacevtskemu izdelku pri čemer bi pri ovrednotenju izvedli le del zahtevanih analiz, ki ne bi pokazale škodljivih učinkov. Nedopusten bi bil izgovor, da ob posledicah, ki bi ga uporaba izdelka povzročila pa bi se izgovarjalo le na »slabo plačilo«.

        Ko delo sprejmeš si sprejel tudi odgovornost. Za plačilo veš ob podpisu pogodbe. Pedagoško in znanstveno raziskovalno delo narekuje veliko odgovornost posamezniku in inštituciji. Se strinjam, dobro opravljeno delo bi moralo biti nagrajeno, pa ni. Slabo opravljeno oz. neopravljeno delo
        pa sankcionirano, pa tudi ni. Posameznik bi moral biti najmanj opozorjen, če že ne vedno in takoj sankcioniran. Odgovornost inštitucije pa je, da slabo
        kakovost prepozna, opozori na slabe prakse, postavi mehanizme, ki bi goljufe obravnavali in po potrebi sankcionirali ter preprečili zakoreninjene (ustaljene) slabe prakse. Pa tudi te odgovornosti ni, smo še na stopnji zatiskanja oči, sprenevedanja, »ne vem ali nočem vedeti«. Dobro znamenje pa vidim v tem, da se o problemih, goljufijah razpravlja tako kot tudi v odstopu obeh ministric.

    13. @ Mihajlovich: Ne morem se povsem strinjati s tabo. Izredi profesorji v ZDA so mnogokrat plačani slabo:
      http://www.huffingtonpost.com/2013/11/11/adjunct-faculty_n_4255139.html

      To pa nikakor ne pomeni, da zato slabo opravljamo svoje delo. Tega si nikakor ne moreš priovoščiti, saj ti nihče ne bo napisal dobrega priporočila za drugo pozicijo, če te bodo kolegi in študentje ocenili kot slabega predavatelja.

      Kje je torej motivacija? Odskočna deska do boljšega položaja, možnost za delo le nekaj dni na teden, veliko pa je takih, ki vidijo poučevanje kot klic in imajo srečo, da lahko delajo to kar imajo radi. In teh zadnjih intuzijastov poznam veliko.

      Ni vedno vse v denarju …

    14. @ Mihajlovich: Ne morem se povsem strinjati s tabo. Izredi profesorji v ZDA so mnogokrat plačani slabo:
      http://www.huffingtonpost.com/2013/11/11/adjunct-faculty_n_4255139.html

      To pa nikakor ne pomeni, da zato slabo opravljamo svoje delo. Tega si nikakor ne moreš priovoščiti, saj ti nihče ne bo napisal dobrega priporočila za drugo pozicijo, če te bodo kolegi in študentje ocenili kot slabega predavatelja.

      Kje je torej motivacija? Odskočna deska do boljšega položaja, možnost za delo le nekaj dni na teden, veliko pa je takih, ki vidijo poučevanje kot klic in imajo srečo, da lahko delajo to kar imajo radi. In teh zadnjih intuzijastov poznam veliko.

      Ni vedno vse v denarju …

    15. @ PKC ja v tem je razlika, v ZDA so mnogi izredni profesorji plačani slabo, pri nas pa vsi.
      Predvsem ne verjamem v kopiranje parcialnih rešitev med državami.

      Se pa strinjam, da v denarju ni vse… Večina nas dela na intuzijazem… Ampak, kljub temu ne obsojam. Ne primerjam parcialnih rešitev v Sloveniji s parcialnimi rešitvami v ZDA. Tako kot v ZDA ni vse zlato, tudi v Sloveniji ni vse slabo.

    16. Eh, po SSKJ se lahko reče tudi: "ločiti zrno od plevela ločiti" in najbrž tudi "ločiti zrnje od plevela" ima tudi isti smisel.

    17. Shrink, po SSKJ zagotovo ni ločiti zrno od PLEVELA, ker je to pomensko čisto narobe, čeprav ogromno ljudi ne ve, kaj je pomen in uporablja pregovor napačno (pogosto tudi novinarji v javnih medijih). Pregovor namreč govori o PLEVAH, ki so ostanku zunanje ovojnice žitnih zrn, in se jih loči od zrnja na koncu mlačve, plevel pa so rastline na polju, ki jih ne želimo imeti. Nikoli se ni ločevalo zrnja od plevela temveč le zrnje od plev.

    18. Mogoče še to: na str. 711 je tudi razloženo, zakaj je tudi frazem "ločiti zrnje od plevela" pomensko še kako smiselen (izhaja namreč iz sv. pisma). Zato nasprotovanje rabi tega frazema z argumentom, da je pomensko napačen, pač nikakor ne more zdržati.

      https://books.google.si/books?id=WbkVL-O-IrcC&pg=PA473&lpg=PA473&dq=lo%C4%8Diti+zrno+od+plevela&source=bl&ots=oDTpipH1sJ&sig=XOAVKs9sAlVUY8f8RrvJguOxlQA&hl=sl&sa=X&ei=RrouVZCGKs_paJzVgeAL&ved=0CFAQ6AEwCQ#v=onepage&q=lo%C4%8Diti%20zrno%20od%20plevela&f=false

    19. Res škoda, da se je to že povsem izrodilo, saj nihče ni ločeval semen od plevela – ločiš rastline od plevela, ko imaš pa enkrat seme, ga pa ločuješ samo še od plev. In ja, to so tiste luščine, kot pravi anonimni. Ena generacija nazaj je to še kako počela, malo povprašajte svoje starše ali babice (s kmetov). Očitno je to še en pregovo, ki je zaradi nepoznavanja ljudi spremenil svoj pomen. Škoda…

    20. Res škoda, da je svetopisemski pomen obstajal še pred pomenom tega pregovora. In očitno tega ne poznaš, sicer ne bi govoril o spreminjanju pomena.

    21. Dalmatinova Biblija, najstarejša slovenska, pravi: "inu Pſhenizo v'ſvoje Kaſhte ſpraulal: Ampak Pléve bo on ſeshgal s'vézhnim ognjom"

      Torej pleve, ne plevel. Z latinščino, grščino in aramejščino sedaj ne bom pametoval, ker jih ne razumem, ampak sem prepričan, da ni bil mišljen plevel.

    22. V temle odstavku sta pomešana dva biblijska odlomka. Matej 13,24 (zgoraj) in Matej 3,12 (spodaj). Pregovor izvira iz drugega. Je pa v citiranem odlomku narobe naveden. Na http://www.biblija.net imaš vse slovenske prevode, vključno z jubilejnim iz leta 1984, pa nikjer ne nastopa "plevel".

      Pač, v slovarju frazemov narobe piše, sprijazni se.

      Lahko greš iskati še izvor ustreznega reka v nemščini, od koder je verjetno prišel k nam.

    23. Hah, v Mt 13,24 pa je govora o "ljuljki"; najbrž mi ni treba razlagati, da to pomeni plevel.

      Skratka: ne glede na napačno citirani drugi odlomek – Mt 3,12 (kjer gre res za pleve), je na osnovi prvega odlomka – Mt 13,24 jasno, da gre za plevel.

      Lahko pa se sprijazniš z dejstvom, da "ločiti zrnje od plevela" na svetopisemski osnovi obstaja še kje:

      češ. oddělit koukol od pšenice
      fr.séparer le bon grain de l'ivraie
      hr. odvojiti kukolj od pšenice, odvojiti kukolj od žita
      rus. otdelit' plevely ot zeren, otdelit' plevely od pšenicy

    24. Iz 13. poglavja lahko izpelješ rek "ločiti pšenico od ljuljke (plevela)". Tak pregovor obstaja v francoščini in slovenskih jezikih, ki jih navajaš.

      Iz 3. poglavja izpelješ "ločiti zrnje od plev", kar se uporablja mdr. v nemščini, angleščini in slovenščini.

      Kombinacija obeh, torej zrno od plevela, pa nima smisla.

    25. Očitno ima smisel, če je naveden v SSKJ (glej zgoraj).

      Morda je pomenljivo mnenje jeziskoslovke Kržišnikove izpred slabega desetletja in pol (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2001/000196.html):

      "Drugacne vrste primer je frazem lociti zrnje od plev, katerega varianto lociti zrnje od plevela so brez upa zmage podili iz knjizne norme, SSKJ ga je uvrstil (celo s kvalifikatorjem
      "knjiz.", kar je po mojem pretiravanje, ce ni samo napaka) – kako neki prepovedati stvar, ki ima vse atribute, da ostane: obliko (plev – plevel) in pomen (konotacijo: 'nekaj odvecnega, nepotrebnega, slabega …')."

      In očitno ima smisel tudi v ruščini (otdelit' plevely ot zeren).

    26. – “Pribijanju na pranger” ali na sramotilni steber je v aferi honorarji sledilo sprenevedanje udeleženih in odgovornih, ki so za nepravilnosti vedeli in niso ukrepali. Odstopila je le ministrica, ostali pa so stopili eden drugemu v bran.
      – Prostorska omejitev je bila edini razlog navajanja le dela intervjuja s prof. dr. Kristo Varantolo, podan pa je link do celotne vsebine njenega prispevka, ki ga vsem priporočam v branje.
      – Se ne strinjam z zapisom »Temelj za dobro delo je dobro plačilo«… Kaj pa prostovoljno delo, ko je plačilo le(?) zadovoljstvo, da si opravil družbeno
      koristno delo in to brez »finančnega temelja«.
      – Dobro plačilo je upravičena nagrada za dobro opravljeno delo in dobra spodbuda, nikakor pa ne moreš opravičiti slabo opravljenega ali neopravljenega dela z neprimernim plačilom. Kajti v tem primeru bi lahko opravičili tudi podelitev »certifikata« za zdravje škodljivemu farmacevtskemu izdelku pri čemer bi pri ovrednotenju izvedli le del zahtevanih analiz, ki ne bi pokazale škodljivih učinkov. Nedopusten bi bil izgovor, da ob posledicah, ki bi ga uporaba izdelka povzročila pa bi se izgovarjalo le na »slabo plačilo«.

      Ko delo sprejmeš si sprejel tudi odgovornost. Za plačilo veš ob podpisu pogodbe. Pedagoško in znanstveno raziskovalno delo narekuje veliko odgovornost posamezniku in inštituciji. Se strinjam, dobro opravljeno delo bi moralo biti nagrajeno, pa ni. Slabo opravljeno oz. neopravljeno delo
      pa sankcionirano, pa tudi ni. Posameznik bi moral biti najmanj opozorjen, če že ne vedno in takoj sankcioniran. Odgovornost inštitucije pa je, da slabo
      kakovost prepozna, opozori na slabe prakse, postavi mehanizme, ki bi goljufe obravnavali in po potrebi sankcionirali ter preprečili zakoreninjene (ustaljene) slabe prakse. Pa tudi te odgovornosti ni, smo še na stopnji zatiskanja oči, sprenevedanja, »ne vem ali nočem vedeti«. Dobro znamenje pa vidim v tem, da se o problemih, goljufijah razpravlja tako kot tudi v odstopu obeh ministric.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.