Informirana voda in znanstvena skepsa

    720
    Na kratko bi rad komentiral bizarni Polnočni klub (več o tem je bilo nedavno zapisano na prav tem blogu), ki se je ukvarjal z informiranostjo vode, orgonskimi topovi in še marsičem.

    Najprej moram v tem kontekstu zapisati, da mi je simpatična BBC-jeva definicija uravnoteženosti javnega TV  programa: uravnoteženost ne pomeni, da zagovorniki informiranosti vode dobijo prav toliko časa v etru kot tisti, ki menimo nasprotno. Uravnoteženost pomeni, da je “air-time” tistih, ki verjamejo v informiranje vode, sorazmeren deležu vseh znanstvenikov, ki verjamejo v informiranje vode. Nekoliko na pamet bi to pomenilo, da na 999 oddaj, ki predstavljajo nesporno znanstvene teme, pač v duhu politične korektnosti posnamejo še eno, ki se ukvarja s HAARP, kondenzacijskimi sledmi, orgonskimi topovi, informiranostjo vode, itd. Upam, da se nisem preveč zmotil pri oceni, da so tovrstna prepričanja prisotna zgolj pri kaki desetinki odstotka znanstvenikov. Fair enough?

    Nadalje bi se dotaknil nekega stališča, ki znanstvenikom neprestano očita, da so starokopitni, konzervativni, ter da niso pripravljeni sprejeti novih dognanj, ker ta nasprotujejo njihovi partikularni znanstveni doksi – tokrat denimo dognanja o informiranosti vode. To stališče predstavlja krasno projekcijo lastnosti obtoževalcev na obtožene. Vprašajmo se namreč, kdo je pravzaprav tisti, ki ni pripravljen spremeniti mnenja in trdovratno vztraja pri svojem?

    Znanstveniki nasploh nimajo prav nobenih težav z revizijo lastnih stališč, ČE je ta revizija upravičena na podlagi znanstvene metodologije. Ko poskusi ponovljivo dokažejo neko novost, je ta nato vključena v odslejšnjo znanstveno vednosti. PREJ PA NE. Recept za znanstveno pripoznanje o informiranosti vode je zato povsem enostaven: ta hipoteza mora biti konsistentno in trajno ponovljiva ob številnih neodvisnih preverbah. To je tisti minimalni pogoj, ki ga znanstveniki zahtevajo za revizijo svojih znanosti. Če temu pogoju ni zadoščeno, jih je popolnoma deplasirano označevati za konzervativce in tradicionaliste.

    Kdor misli, da je informiranost vode preveč eksotična, da bi jo bili starokopitni znanstveni umi pripravljeni požreti, je pač preskočil stoletje kvantne mehanike, ki postreže z bistveno bolj vratolomnimi koncepti! Ampak ti koncepti so bili nato neštetokrat preverjeni – včasih tudi na enajst (11) decimalnih mest natančno. Znanstveniki so zato te koncepte sprejeli za svoje, ker druge izbire takorekoč ni bilo.

    Raziskovalci informiranosti vode po mojem najboljšem vedenju niso zadostili pogoju večkratne neodvisne ponovljivosti svojih trditev. In vendar KLJUB TEMU vztrajajo pri svojem. Kdo je torej tu starokopiten? Kdo je tu dogmatičen? Kdo ni fleksibilen?

    Znanstveniki so verjetno najbolj fleksibilna publika na planetu. To ne pomeni, da vse spremembe takoj sprejmejo, ampak da bodo ob ustreznih novih dejstvih vendarle razmeroma hitro spremenili stališče, če to ne bo ustrezalo poskusom. Kriteriji sprejetja teorije so jasni, le doseči jih je treba. Znanstvenikom je zato povsem nesmiselno očitati skepso – kdor znanstvenikom očita skepso, ne razume temeljnega dispozitiva znanosti. Skepsa je neločljivi del znanosti, vendar ta skepsa ni neomejena – učinkovito jo razblinijo, še enkrat, neodvisno ponovljivi in ponovljeni poskusi.

    Pravila so torej jasna, le igrati je treba po njih. Je pa res, da utegnejo voditi do rezultatov, ki nam ne bodo všeč. In če se to zgodi, si je treba priznati, da z našo delovno hipotezo nekaj ni bilo v redu. Lahko pa še naprej trdimo svoje, ampak to potem ni več problem zagovednosti znanstvene skupnosti.

    6 KOMENTARJI

    1. Plus, izjemne trditve zahtevajo izjemne dokaze. Kar zdravstveni "učinki" domnevne informiranosti v velikostnem razredu pol promila nad statističnim šumom niso.

    2. Polnočni klubi so polni takšnih psevdoznanstvenih norosti. Prav bi bilo javno tv vprašati, ali je to ustrezna uredniška politika. Ampak saj je tudi na mmc na prominentnem mestu horoskop. Delo pa promovira bosanske "piramide"!?!

    3. Znanstvenik prof. Bukovec iz ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki je enkrat imel "znanstveni klub", drugič pa ne vem katerega, kar dobro služi z "informiranostjo" vode, oken itd. Njemu kot znanstveniku bi težko očitali konzervativnost.

    4. A bejžte bejšte. Sem gledal pred (davnim) časom našega čistokrvnega znanstvenika, rodovnik ni da ni. Univerza? Najboljša na svetu, seveda v Ljubljani.

      Najprej je narisal tako od oka, hribčke in doline, ter gledalstvu razkril, da je to površina kovine pod mikroskopom. Nato je razložil da med dolinami in hribi nastaja napetost, ki skupaj z kislim ozračjem povzroča rjavenje. Potem pa je prišla na vrsto silna inovacija s katero je doktoriral. Povedal je namreč da konzerve (oziroma njihovo pločevino) špricajo samo z vrha, če bi pa nanesli zaščitni sloj z dveh kotov, bi bilo to bistveno bolje. Tretji kot, pa bo verjetno uporabil za doktorat njegov sin, ko in če ga bo imel.
      Seveda je učenjak uporabljal tudi učene besede, ki jih je razvlekel skozi daljši čas.

      Znanost pri nas ni vredna počenega groša in to si priznajte. Primerljivi z tujino pa smo kvečjemu z bleferji in zaslužkarji, ki nategujejo butaste lahkoverneže med katerimi so tudi taki z doktorati naše slavne Ljubljanske univerze – točneje ti so celo nesorazmerno pogostejše "žrtve" prevarantov.

    5. Meni se zdi znanost ena novodobna religija, ki si vzema pravico določat kaj je objektivno in zato resnično in kaj ne. Ma ker smo vsi ljudje samo ljudje, objektivnost ne obstaja, ker je resnica vedno podvržena našim subjektivnim možganom, zato so vsi taki in podobni zapisi samo bohotenje znanstvenikovega ega.

      • Sodobna znanost zagotovo ima del svojih problemov, tako kot vsa ostala družba (čeprav pri vseh kritikah današnjega življenja prepogosto pozabljamo, kako lepo in prijetno je današnje življenje v naših geografskih področjih, pa kakorkoli pogledamo). Vendar pa, pred približno 500 leti so se v Evropi postavile osnove moderne znanstvene metodologije, ki temelji na empiričnem znanstvenem raziskovanju, na tem, da je potrebno vsako trditev preveriti s poskusi in jo tako dokazati. S to znanstveno metodo se je znanost v renesansi ločila od srednjeveške znanosti, ki je vključevala alkimijo, astrologijo in ostalo, in izključno zaradi te znanstvene metodologije smo dosegli vsa odkritja v zadnjih 500 letih, ki so nam v precejšnji meri razjasnila svet (seveda marsičesa še ne vemo in ne poznamo), in omogočila številne izume, zaradi katerih je današnje življenje veliko bolj lagodno, enostavnejše in varno, kot je bilo še pred nekaj desetletji (ne glede na to, kako lahko pogosto poslušamo, kako je bilo pred deseteletji življenje lepše, ko so ljudje še živeli povezani z naravo (pa pozimi zunaj v mrazu hodil na stranišče po snegu na konec hiše).

        Zaradi mene se lahko začnemo tudi pogovarjati (v širšem okviru, ne znotraj enega slovenskega kokošnjaka) o tem, da znanstvena metoda, osnovana pred 500 leti, ni več zadostna za današnji čas in da moramo vse to spremeniti (se vrniti nazaj k alkimiji in podobnemu?), dokler pa do takšne ugotovitve nismo prišli z nekim svetovnim konsenzom še vedno veljajo ugotovitve Francisa Bacona in drugih iz časa renesanse, da je potrebno hipoteze potrditi s poskusi. Težava takšnih razlag in pogovorov kot je to, kar komentiramo, in s čimer se že nekaj časa ukvarjamo pa je to, da gre za zadeve, ki jih ni nihče potrdil s poskusi oziroma so velikokrat vsi poskusi, izvedeni pravilno v skladu s 500 let starimi osnovami znanstvene metode (seveda z uporabo najnovejših znanstvenih metod, ki jih imamo na voljo) pokazali, da trditve ne držijo!

        Kako bi se vam zdelo, če bi jaz začel trditi in bi napisal knjigo o tem, da zemlja ni krogla, ampak je ploščata? Bi bila uspešnica, ker razmišljam "out of the box"? Imam dokaze, na slikah iz vesolja nikjer ne vidim, da bi bila zemlja krogla, jaz jo vidim kot ploščati krog. Tudi ko hodim po zemlji, je (razen če grem v hribe) ravna. Torej je zemlja ploščata in pika. Kdor pa se ne strinja z mano je ozkogled, egoističen, zaprt, starokopiten znanstvenik, ki ni sposoben sprejeti novih dejstev (za to da trdi, da je zemlja krogla in ne ploščata, pa ga po mojem mnenju plačujeta NATO in Monsanto in zato se vas takšnih ki trdite, da je zemlja krogla, še posebej bojim).

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime