Mešetarjenje s študentskimi mnenji

    Včeraj, 14. julija, je bil v Delu objavljen članek Tine Kristan z naslovom »Razkrivamo, kako se trguje pri profesorskih nazivih«. Med drugim sta opisana neuspešen boj raziskovalke za poučevanje predmeta in zavrnjena habilitacija na podlagi spornega negativnega mnenja študentskega sveta. Posledica dogajanj na eni izmed članic UL je, da je žrtev, raziskovalka na učiteljskem mestu, danes brezposelna. Gre za primer neuspešnega boja proti sistemu, ki pa še zdaleč ni osamljen.

    Sprememba študentskega mnenja ob pristanku na oddajo vloge za nižji naziv (zapisnik mediacije).

    Dekan ji je v mediaciji še predlagal, da umakne
    vlogo za naziv izredne profesorice in zaprosi za ponovno izvolitev v naziv
    docentke. V tem primeru naj ji študentski svet poda pozitivno mnenje, ob tem,
    da se »vzpostavi dialog med študenti in docentko, dogovori pravila igre ter
    spremlja delo docentke«. Docentka lahko kadarkoli zaprosi za izvolitev v naziv
    izredne profesorice in »študentski svet bo v primeru korektnega sodelovanja s
    študenti podal pozitivno mnenje«. S predlogi so se študenti strinjali, ona
    ne. 

    Študentsko mnenje na podlagi ustnega izročila.

    Jasnih pravil ni, merila za volitve v nazive
    določajo le, da študenti napišejo mnenje »na temelju anket in neformalnih
    informacij, ki jih pridobijo od študentov«. Hkrati pa je, presenetljivo,
    dovoljeno, da oblikujejo mnenje mimo anket, ki pa ga morajo »izčrpno
    obrazložiti in utemeljiti«. Bolj natančen ni niti pravilnik o študentskih
    anketah.

    Gre za sistemski problem.

    To je le en primer mešetarjenja pri profesorskih
    nazivih. Dokazuje pa, pravi predsednik visokošolskega sindikata Marko Marinčič,
    da »postopek pridobivanja študentskih mnenj ni transparenten in omogoča zlorabe
    v obe smeri: bodisi fakulteta izigra negativno študentsko mnenje ali pa se
    študentsko mnenje uporabi za obračun z nezaželenim posameznikom. Na večini
    fakultet poznamo primere obojega«. Takšne »kravje kupčije so mi še kako znane«,
    nam je povedal profesor ene od ljubljanskih fakultet. Prav tako nam je nekdanja
    študentska funkcionarka priznala, da je dobila klice, ki so se začeli z »uredi«
    ali »poskrbi«. Gre za sistem, za katerega vsi vedo, da je pomanjkljiv, nihče
    pa, vsaj po naših informacijah, nima resnega predloga za spremembo. Spornih
    točk je več. Izpopolniti je treba pravila o podajanju mnenj študentskih svetov,
    ki morajo postati verodostojna in slišana. Prav tako bi morali določiti
    aktivnosti po negativnem mnenju, pri katerih bi sodelovali vsi vpleteni, njihov
    namen pa ne bi bil kaznovanje, temveč izboljšanje dela profesorjev. 

    12 KOMENTARJI

    1. Ta članek ne osvetli vseh dejstev in škoda, da nista objavljena ime in priimek 'raziskovalke', da bi lahko vsak sam pobrskal po spletu, od kdaj se vleče problem z njo.

    2. Profesorji (in študenti) podcenjujejo moč študentskih mnenj. Negativno mnenje študentov je potrebno dobro utemeljiti. predvsem pa je nujno, da se mnenja spoštuje enako kot mnenje profesorjev. Nekateri profesorji so šokirani ob negativnem mnenju, važno pa je, kaj naredijo potem. Drugo negativno mnenje pa je popolna katastrofa. Ne samo izvolitev, plače bi morale biti odvisne od mnenja študentov!

    3. Sam sem proti temu, da bi študente izključevali iz habilitacijskih postopkov, navsezadnje so ravno oni stranka univerz in na nek način glavni delodajalec profesorjem.
      Bil sem priča primerom izvolitev ob (upravičenem) negativnem študentskem mnenju kot tudi zlorabe le tega, da se nekega predavatelja onemogoči. Kar se mene tiče, obstaja metodologija anketiranja študentov, kjer ocenjujejo profesorje (ravno tako ni brez slabosti, je pa vsaj merljiv kriterij) in le to bi (tako kot točke pri bibliografiji ali merila) bilo treba zapisati v merila (seveda ob predhodni maksimalni možni odpravi vseh slabosti obstoječe metodologije).

      Študentsko mnenje, ki je arbitrarno, pa ni edini problem pri habilitacijah. NA UM npr. so habilitacije postale element uzurpacije oblasti, trenutno vodstvo se je postavilo na stališče, da izpoljnjevanje kriterijev ne pomeni nujno izvolitve ampak zgolj pravico vstopa v postopek. HK obravnava kandidate izrazito arbitrarno ne po zapisanih kriterijih ampak po nekih na nobenem organu potrjenih smernicah. Povsem jasno je, da arbitrarno presojanje mimo meril prej ali slej povzroči anomalije in habilitacije na UM so postale svojevrstna farsa. Pri tem je senat sprejel še merila, ki vsebujejo škandalozni 8. člen, ki govori o moralni in etični primernosti kandidatov in ki je bil v merila vključen naknadno, po zaključeni javni obravnavi.

      Tako, da spoštovani kolegi na Kvarkdabri, predlagam vam, da osvetlite vse stran poti habilitacijskih procesov in ne zgolj študentskega mnenja (mimogrede, na UM so po nastopu trenutnega rektorja naredili tako, da mnenje študentov ni več obvezujoče!)

      Če ob tem upoštevamo še popadke rektorske konference in nebulozne ideje o vezavi habilitacije in delovnega mesta ter o idejah o enem rednem profesorju na katedri ter raznih piramidah (zanimivo, da o tem govorijo samo redni profesorji!!!) in ob popolnoma nekritičnem prenašanju rešitev iz tujine, bodo verjetno razmere šle iz slabega na še slabše.

      Pa rx170 nima več izvolitev, da ne bo kdo mislil, da usmerjam vodo na svoj mlin.

    4. Mnenja študentov se upošteva kvečjem premalo. Ne zdi se mi, da bi na ta način študentje želeli nekega predavatelja oceniti slabo kar tako, brez dobrega razloga. Saj nismo več v srednji šoli…
      Na naši fakulteti ima marsikateri profesor obupno oceno, pa to očitno nobenega ne moti. Lahko pišemo še tako dolge eseje v anketah, pa gre še vedno za dobro voljo pedagoga, da se zamisli nad lastnim delom. Tisti s slabimi ocenami se verjetno tako ali tako ne.
      Sem pa prisostvoval eni od sej štud. sveta, ko so se pogovarjali o habilitacijah. Upoštevajo ankete in na sestanek povabijo še nekaj študentov, ki so poslušali predavanje/vaje pri tem pedagogu, da podajo malo širše argumentirano mnenje. Stvar deluje kar objektivno. Ponavadi gre še kdo iz sveta na kakšno predavanje…
      Skratka, ne razumem zakaj bi študentje sploh želeli onemogočiti kakšnega pedagoga oziroma zavirati njegovo habilitacijo/napredovanje, če svoje delo opravlja dobro.

      Žiga

    5. Opisanega primera ne poznam, zato se moram omejiti na zapisane podatke. Iz navedenega razberem, da je nedvomno šlo za mešetarjenje s študentskimi mnenji, in da se je s tem odstranilo dotično osebo iz fakultete. Kako si lahko sicer drugače razložimo pogojevanje pozitivne ocene študentov, če bi ta oseba pristala na nižji naziv in dogovora o »pravilih igre« v takem primeru? Ali bi torej študentje dali dobro oceno, če bi kandidatka ostala na mestu docentke, če bi hotela napredovati v višji naziv pa ne? Zakaj bi jim bilo to v interesu? Čudna reč. Ali je za študente pomembno, kakšen naziv ima predavatelj / predavateljica? No, ta pa je precej bosa! Res je že dolgo kar sem bila študentka, ampak v to pa me nikakor ne boste mogli prepričati! Meni to nedvoumno dokazuje, da se pravila igre lahko prilagodi situaciji. V kolikor so študentska mnenja resnično tako zelo slaba, jih vestni študentje ne bi spremenili v nobenem primeru – ali pač? Če velja druga možnost, taka mnenja niso vredna počenega groša! Tudi način, kako se dobi ta mnenja je precej nenavaden, tako ali pa drugače (celo ustno izročilo!). Opozarjam zlasti na izsek:
      »Postopek pridobivanja študentskih mnenj ni transparenten in omogoča zlorabe v obe smeri: bodisi fakulteta izigra negativno študentsko mnenje ali pa se študentsko mnenje uporabi za obračun z nezaželenim posameznikom.« (tako predsednik visokošolskega sindikata Marko Marinčič).
      Tako stanje omogoča prikrite goljufije, tako glede fakultetnega osebja, kot tudi glede študentov, zato je vsekakor vredno obtožbe! Se pa strinjam, da so na fakultetah tudi (zelo) slabi pedagogi ne glede na naziv, kar bi seveda bilo dobro urediti. Prav gotovo pa ne takole.

      • JA, saj ravno v tem je štos. Če je nekdo neprimeren za predavalnico, je to neodvisno od naziva. Ne pa, da je kot docent primeren, kot izredni profesor pa ne 🙂

      • Tako je! To kaže na utemeljen sum za mešetarjenje tako z nazivi kot tudi s študentskimi mnenji. Ni mi jasno, ali je to kaznivo dejanje, etično pa prav gotovo ni in vodi UL kvečjemu proti navzdol. V kolikor bi vsaj ena stran ne bila manipulativna, bi lahko zagovarjala vsaj del zgodbe, tako pa ne morem prav nobene. Na žalost!

      • No ni čisto tako. Kot študentski predstavnik sem dal prvo negativno študentsko oceno na oddelku sploh. Nekaj študentov se sicer ni strinjalo z negativno oceno, ki sem jo utemeljil z ocenami na anketah in osebni izkušnji.
        Profesorica je bila presenečena, a se je odzvala zelo pozitivno in dejansko spremenila svoja predavanja. Z vodstvom oddelka smo se dogovorili, da zaenkrat ne bo napredovala v docentko, da bo ostala asistentka in še vedno predavala iste predmete. Zato sem v dogovoru s študenti takrat dal pozitivno oceno za (nižje) mesto asistenta in ocenjevanje se je ponovilo čez dve leti. Takrat sicer nisem bil udeležen v postopku a je dobila pozitivno oceno.
        Negativne študentske ankete niso absolutno namenjene izganjanju profesorjev. Če pa se vidi trend (dva ocenjevanja), pa morajo biti posledice tudi hujše!

    6. Se strinjam! Tudi med rednimi profesorji, ki nimajo več izvolitev je marsikateri neprimeren za predavalnico. Objektivno (!) študentsko mnenje bi moralo biti vedno dobrodošlo za ohranjanje kvalitete študijskih programov. Mešetarjenje vodstva z njim pa je sramota!

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.