Na današnji seji Sveta za znanost in tehnologijo RS je bil poleg resornega ministra Jerneja Pikala prisoten tudi predsednik države Borut Pahor, ki nas je pozval, naj mu povemo, kako se bo znanstvena sfera prilagodila na dejstvo, da je proračunskega denarja za raziskave zaradi krize pač manj.

Sam sem ob tem na kratko predstavil predlog, da bi se za čas krize omejilo financiranje posameznega raziskovalca/profesorja na 100% plače iz javnih sredstev in ne na 120% ali celo več, kot je trenutno običaj. (glej zapis: Dva nujna ukrepa nove vlade na področju znanosti in univerze)

Direktor ARRS Franci Demšar je nato, v sicer zelo kratki razpravi povedal, da se kar polovica denarja, ki ga država namenja za plače raziskovalcem, porabi za nadobremenitve sicer že 100% zaposlenih posameznikov. Ker ARRS skupaj na programih in projektih financira približno 1150 FTE oziroma ekvivalentov polne zaposlitve (podatki so za leto 2010), to pomeni, da bi se z omejitvijo plače posameznika iz proračuna na 100%, za isti denar odprlo več kot petsto novih raziskovalnih delovnih mest – posredno pa tudi pedagoških, saj bi se morali univerzitetni učitelji za čas trajanja projekta pedagoško razbremeniti.

Če sem prav razumel, univerzitetni sindikati idejo podpirajo.

Naroči se
Obveščaj me
guest
34 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj

Tole bo pa zanimivo videti kako se bo odvilo

rx170
7 - št. let nazaj

Jaz sem že večkrat povedal, kaj si o tem katastrofalnem predlogu mislim.

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj

Res krasen predlog, najbolje je, da raziskav sploh ne placujemo, potem pa lahko z istim denarjem ustvarimo 120000 FTE in resimo se tezavo z brezposelnostjo….

Na kmetih bi rekli: iz votlega v prazno.

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj

Ali bi znal kdo jasno in argumentirano obrazložiti, zakaj takega predloga ne bi bilo smotrno uresničiti vsaj za čas krize?

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj

Kar ne razumem je, kaj se bo zgodilo po obdobju krize. Ce se sedaj zaposli 500 novih raziskovalcev, kaj ne bo po koncu krize teznja predvsem po dvigu njihovih plac? Zakaj zaposlovati nove raziskovalce?

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj

To so raziskovalci, ki so že zaposleni in bodo letos odžagani. Večinoma gre za mlade, ki delajo kot prekerci.

Jaz sem takoj za opcijo, kjer se ovrednoti znanstveno odličnost VSEH in se jo vzame kot kriterij za zaposlitev. Naj odidejo tisti, ki nimajo rezultatov, tudi če so zdaj zaposleni za nedoločen čas.

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj

Meni se zdi ideja smiselna, vsi vemo, da na raziskovalnih projektih delajo daleč največ ravno mladi, ki pa imaju tudi najbolj občutljivo zaposlitev (če jo sploh imajo je za določen čas, pa mogoče sploh ne 100%).

Argumentov proti sam ne vidim. Mi lahko kdo pojasni, kaj bi lahko bili?

Lp, Gregor

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj

Za 120-procentnike na FMF je dejansko to le korekcijski faktor, da imajo enake place kot na IJS (za enako delo/pozicijo)

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Si lahko konkreten v številkah? Recimo primerjava konkretnega delovnega mesta in plače na IJS in FMF.

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Tako velika razlika po mojem ni (več). Začetni razredi so enaki, imaš pa pri znanstvenih nazivih višje možnosti napredovanja. Npr. izredni profesor: 46-51; višji znanstveni sodelavec: 46-56

Razne tiste faktorje za uspešnost so pa na IJS s prihodom krize tako ali tako sklestili.

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Meni se zdi absurdno, da se ponekod iz programskega denarja, ki je namenjen raziskovanju, izvaja "socialni korektiv" in neko "a priori nagrajevanje". Sploh glede na izkušnje z velikimi sistemi, kjer po negativni selekciji do njega mnogokrat pridejo skrajno nezaslužni.

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Hoj, objavljam svojo placo na IJS.
Znanstveni sodelavec (reciprocno docentu), 43. razred, vcerasnja placa za marec 2013, 176 ur:
bruto 2377, neto 1613, prehrana 71, prevoz 37, odtegljaj vzajemna 29. Izplacilo na TR 1613+71+37-29= 1692.

Stvar je odvisna se od dolzine meseca, ker gremo po dejanskih delovnih dneh.

Vabim se kakega docenta z UL, da prilozi svojo, da bomo na cistem.

Faktorji uspesnosti so se v "lepih" casih lahko gibali 0d 1.0 do 1.2 na delavca, vendar je bil posamicen odsek omejen na skupno kvoto 1.04.

LP, MatjazV

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Jaz mislim, da na IJS plača ni odvisna od dolžine meseca, ker je vse preračunano na neke normirane ure. In 176 je norma. Tam nekje v stolpcih vidiš dejanske ure in normirane ure. Mogoče se je za ta mesec ravno ujelo.

In še to: ali imaš kakšne olajšave za otroke, preden te napadejo, kako visoke dohodke imamo na IJS?

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Plača docenta (43. razred) na UL je enaka, kot jo navaja MatjazV. Nekaj deset eurov razlike lahko prinese dodatek na minulo delo, sicer pa je vse do evra enako.
Dejstvo, da je plača na IJS, UL ali drugje v javnem sistemu za isti plačilni razred enaka, je vendar osnovna ideja vpeljave plačilnih razredov.

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Ja, ampak isti(!) ljudje so na IJS in FMF razvrščeni v različne razrede. Pri meni je razlika šest plačnih razredov!

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Honorarci s(m)o na FMF res razvrščeni bistveno niže kot v glavni službi na IJS. Po drugi strani pa imaš na FMF tudi nekaj rednih profesorjev v zgodnjih 40ih – dvomim, da na IJS kdo pri tej starosti postane znanstveni svetnik.

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Raziskovalec z doktoratom, 40./41. razred. Spodnje je za opravljanje istega dela, vse neto, polni delovni čas:
na UL (40): ~1320 + prevoz + malica
na CO (41): ~1480 + prevoz + malica + ~190 stimulacije.
Vse skupaj na CO kakšnih 30% več kot na UL.
Mislim da je delo na EU projektu nekje vmes. Skratka: isto delo, samo vir financiranja se spreminja.

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

CO so tu precej fleksibilni. Saj niti ne sodijo zares pod JS. Menda pa nekateri dobijo tudi manj kot bi na IJS.

Sicer pa: svoj denar morajo nekam zmetati in bolje, da ga v plače, kot da hodijo na safari v Kenijo (kot CO P…..t). Problem je samo v tem, da je veselje začasnega značaja, zato se tudi skoraj nihče noče tam zaposliti s polnim delovnim časom.

Jure Zupan
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Kaj je CO?

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Center odličnosti.

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Res je, izgleda da je normirano na 174 ur.
Imam pa nase pisana dva otroka za olajsavo.
Matjaz

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj

Ne vem, Italijanski INFN se je recimo odlocil, da bodo vsaj za postdoke ponudili manj pozicij a obcutno boljse placane (priblizno fakor 2-3) kot pred leti. Pred tem so namrec imeli problem, da niso mogli privabiti dobrih ljudi iz tujine.

Situacija v Sloveniji seveda ni enaka, a vseeno je (pre)nizka placa lahko problem tudi za znanstvenike.

rx170
7 - št. let nazaj

Avtor med drugim izhaja tudi iz napačne predpostavke, da so novi raziskovalci takoj sposobni pridobivati projekte in delati v programskih skupinah. Sicer se strinjam delno s tem, da so tisti, ki dobijo ta 20% dodatek iz programske skupine v priviligiranem položaju s tistimi, ki imamo to iz projektov. Zgodbe o pedagoških razbremenitvah za čas projektov so pa tudi popolnoma nerealne (podobne ideje ima tudi zaresovec na Univerzi v Vegradu, pardon Mariboru…:))Hipotetično: pedagoški delavec X dobi projekt z enim FTE; torej njegovih 7 ur v celoti prevzame oseba Y, ki npr. trenutno nima projekta in ki mora biti habilitirana na enakem… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj

Samo v razmislek. Tisti, ki je pedagoško 100% zaposlen na Univerzi in zraven uspe še kaj spodobnega objaviti, si zasluži tistih 20% več. Oziroma z druge strani: od raziskovalca, ki je zaposlen 100% na projektu, se potem upravičeno pričakuje, da bo objavil petkrat več kot nekdo, ki ima (zdaj) samo 20% dodatka, zraven pa še uči 6-10 ur na teden. V praksi žal ni vedno tako.

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

100% pedagoška zaposlitev tudi vsebuje raziskovalno delo, tako kot povsod po svetu na univerzah. Drug problem je, da je 6/10 ur previsoka obremenitev in da ob tem nujno trpi raziskovanje in/ali poučevanje. Tega dejstva tudi 120% plača ne spremeni. Bolj smiselno bi bilo počistiti predmetnike in študijske smeri.

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

V protirazmislek: Sem 100% na IJS. Problem je v tem, da v tistih 100% skurim 80% za to, da iscem vire financiranja, s katerimi naj bi si "kupil" pravico, da delam fiziko. E sad. Teh 100% je torej sele dovolilnica, da smes na stolu IJS iskati denar po agencijah, po industrijskem trgu in po EU. Kako naj imam 100% output?
Matjaz

marko marincic
6 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

dejstvo je, da imajo 100% pedagogi na univerzah velikokrat boljše raziskovalne rezultate kot čisti raziskovalci. Seveda ne vsi, ampak nenavadno veliko jih je.

Anonimni
Anonimni
5 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

sevda, ker tam raziskave delajo študenti, ki so zastonj delovna sila

Anonimni
Anonimni
5 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Bi pa res rad spoznal profesorja na fakulteti, ki ima dobre raziskovalne rezultate. Jaz ga namrec ne poznam.
Seveda dva pogoja: Crnska delovna sila se ne steje
in razni umetni (impakti itd) faktorji tudi ne stejejo.
Skratka Cargo znanost ne steje. Povej kaksno ime me res zanima.

Anonimni
Anonimni
5 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Ne bom jih poimensko navedla, ampak na fiziki, FMF, jih je kar nekaj. Ne samo dobrih, ampak vrhunskih.

rx170
7 - št. let nazaj

Ja, poleg 100% plač, je "preveč kontaknih ur" druga mantra, s katero nekateri zelo radi operirajo. Pri tem se npr. rektor Rebolj sklicuje na ne vem katere univerze v Ameriki pri čemer pa seveda pozabi povedati, da ima profesor res morda bistveno manj predavanj ampak se večina predmeta izvaja preko seminarjev, projektnih nalog in se s študentom toliko bolj ukvarjajo asistenti in tehnični sodelavci. Torej, če obstaja denar za dodatne asistente in ta sistem (!!!) sem takoj za. Linearno in nekritično manjšanje kontaktnih ur pa seveda to ni. Raziskovalno delo je res del 100% zaposlitve, seveda pa nikjer ne piše… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  rx170

Ni treba tako daleč do ameriških univerz. Tule so podatki za Nemčijo, ki nam je po organizaciji univerz precej bliže:

http://de.wikipedia.org/wiki/Lehrdeputat

Pozor! Številke so pomnožene z dva, ker štejejo vsak semester posebej. Torej, po naših kriterijih univerzitetni profesor, odvisno od dežele, predava 4-5 ur na teden. Na visokih strokovnih šolah pa 9 ur (da to dvoje mečemo v isti koš, je tudi slovenska posebnost, za katero nisem slišal še nikjer drugje). Uspešni raziskovalci si lahko število ur še dodatno znižajo.

marko marincic
6 - št. let nazaj

da se univ. sindikati strinjajo? Odkod to?

https://kvarkadabra.net/2014/01/rezanje-uklescene-roke-ali-racioniranje.html?showComment=1390574269204#c7407615421030137578

Peticija se mi zdi slaba in demagoška.