Tudi starejše raziskovalce grabita obup in tujina

    Če malo parafraziram naslov Juretovega prispevka izpred dveh dni o slabih razmerah za mlade znanstvenike. Razmere v znanosti so zares kritične in niso samo mladi raziskovalci pod udarom. Na tnalu je kar celotna znanost, tudi starejši raziskovalci.

    Razpisov skorajda ni, če pa so, je denarja tako malo, da podelijo le en ali v najboljšem primeru nekaj projektov na razpis. V Dnevnikovem članku Roman omenja projekt Znanje za razvoj, ki zaenkrat pomaga reševati situacijo v njegovem laboratoriju. Vendar je bil podeljen le en tak projekt. Zadnji ARRS projektni razpis je bil objavljen šele pred kratkim, z enoletno zamudo. Pri velikem številu prijav in majhnih razlikah med projekti se zdi, da je uspeh na razpisu prava loterija. Na mojem področju, biokemija in molekularna biologija, je bilo na tem razpisu pet projektov s skupno oceno znotraj 1.6 točke. Naš laboratorij projekta ni dobil za 0.2 točke. To je tako majhna razlika, da bi projekt dobili že, če na panelu ne bi upoštevali ene od najbolj izstopajočih ocen recenzentov, kar bi po pravilniku lahko naredili. Na našem področju je bil podeljen sicer en sam temeljni projekt, kjer smo lahko kandidirali. Delitev denarja je v našem primeru sicer šla na roko mladim vodjem. V oči bode tudi dejstvo, da je bilo kar nekaj denarja razdeljenega slovenskim znanstvenikom, ki pretežno raziskujejo v tujini. Do neke mere lahko razumem, da odločevalci poskušajo omogočati raziskovalcem slovenskega rodu stike ali vračanje v Slovenijo. Vendar bi pričakoval, da bi v sedanjih zaostrenih razmerah podprli predvsem še delujoče slovenske laboratorije.

    Da ponazorim, kaj pomeni projektni denar za slovenske raziskovalne skupine, še konkretne številke iz našega laboratorija. V letu 2012 smo prejeli okoli 25 % manj denarja kot leta 2011, v letošnjem letu se nam bodo prihodki znižali še za okoli 20 %. Kar 70 % znižanja sredstev v zadnjih dveh letih je na račun projektnega denarja. Naš laboratorij sicer ne živi zgolj od proračunskega denarja in pridobimo kar precej sredstev tudi na trgu. Kaj ta znižanja konkretno pomenijo za laboratorij? Ena od bolj perspektivnih raziskovalk si je po vrnitvi s post-doktorskega izpopolnjevanja iz tujine v manj kot pol leta za naslednjih nekaj let našla novo službo v Nemčiji. Zaradi pomanjkanja denarja smo močno omejili porabo materiala in tudi udeležbo na konferencah smo zmanjšali. Dogaja se, da na nekatere konference hodijo raziskovalci v času dopustov in za svoj denar. Lani so laboratorij zapustile tri raziskovalke. Letošnja finančna situacija nas bo prisilila po vsej verjetnosti v to, da nas bo konec leta še osem manj. Nekako tretjina laboratorija.

    Pa še en odziv, ki bi moral skrbeti ne samo znanstvenike in znanstveno politiko, ampak politiko na splošno. Nedavno je kolegica dobila recenzije projekta, ki ga je vlagala pri mednarodni fundaciji. Eden od recenzentov je poleg klasičnih recenzentskih pripomb na znanstvene aspekte projekta tokrat prvič, po mojem vedenju, izpostavil, da ne verjame, da se bo projekt glede na trenutne razmere v Sloveniji lahko sploh izvajal. Očitno tujina zelo dobro spremlja dogajanja v Sloveniji.

    Dobre raziskovalne skupine se gradijo leta, razgradijo pa zelo hitro. In predvsem to se trenutno pri nas dogaja. V takšnem stanju bo znanost težko prispevala h gospodarski in splošni prenovi Slovenije in jo s svojimi dosežki popeljala v prihodnost.

    12 KOMENTARJI

    1. Še kako se strinjam, Gregor. Zelo podobna situacija je bila na področju endokrinologije, kjer kolega ni dobil projekta za 0,02 (!) točke. Glede na to da ocenjevalci ocenjujejo na eno decimalko natančno je nerazumljivo, kako lahko potem predloge projektov ARRS kategorizira na manjših razlikah.
      Povsem se tudi strinjam glede projektov tujim raziskovalcem, in sploh poveličevanja samo raziskovalcev, ki so v tujini (tudi pri raznih razpravah politiki pogosto iščejo samo slovenske raziskovalce v tujini, čeprav nas je v Sloveniji kar nekaj, ki imamo večletne izkušnje iz tujine in morda poznamo razmere v Sloveniji, v katerih se trudimo ustvarjati, boljše kot marsikdo, ki je že več let v tujini in se ni vrnil v Slovenijo).
      Med tujimi raziskovalci, ki so letos dobili raziskovalni denar ARRS iz slovenskega proračuna so tudi raziskovalci, ki zagotovo nimajo nobenega namena priti nazaj v Slovenijo, ker so starejši, že desetletja v tujini. Ali je to res najbolj optimalno porabljen denar, ki ga daje Slovenija za raziskave, da ga pridobi nekdo, ki uspešno dela že več deset let v državi, kjer je financiranje znanosti še vedno največje, in kjer lahko tak raziskovalec z enim projektom pridobi desetkrat večja sredstva kot so slovenski projekti?
      In še glede poznavanja naših razmer v tujini, ki si ga omenil (mimogrede, tudi meni se je že zgodilo da sem pri recenzentih zbudil dom, če v Sloveniji lahko naredimo predlagane raziskave) – pred kratkim sem v Bruslju starejšemu profesorju z Bruseljske univerze razlagal naš sistem normiranja citatov in člankov. Preden sem mu sistem do konca razložil me je prekinil in mi dejal (citiram): "Seveda, tak sistem so si naredili zato, ker ne želijo imeti dobre znanosti, želijo imeti povprečneže, to je žal vaša dediščina."

    2. Prof. Anderluh, ne skrbite. Za raziskave, s katerimi si lahko dolgoročno omogočimo najvišji standard bivanja, bo vedno dovolj stalnih virov financiranja.

      P6-0038 ZRC SAZU: Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju €623.682
      P6-0064 ZRC SAZU: Arheološke raziskave €519.588
      P6-0119 ZRC SAZU: Raziskovanje krasa €438.763
      P6-0088 ZRC SAZU: Etnološke in folkloristične raziskave kulturnih prostorov in praks €288.660
      P6-0101 ZRC SAZU: Geografija Slovenije €282.886
      P6-0281 Inštitut za novejšo zgodovino: Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju €268.028
      P6-0014 ZRC SAZU: Pogoji in problemi sodobne filozofije: €268.028
      P6-0252 ULJ FF: Filozofske raziskave €216.484
      P6-0052 ZRC SAZU: Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti €211.330
      P6-0235 ULJ FF: Slovenska zgodovina €211.330
      P6-0024 ZRC SAZU: Literarnozgodovinske, literarnoteoretične in metodološke raziskave €196.958
      P6-0079 ZRC SAZU: Antropološke in prostorske raziskave €196.288
      P6-0280 Inštitut za novejšo zgodovino: Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju €190.712
      P5-0070 ZRC SAZU: Narodna in kulturna identiteta slovenskega izseljenstva v kontekstu raziskovanja migracij €173.705
      P6-0272 UP ZRS: Sredozemlje in Slovenija €168.611
      P6-0111 ZRC SAZU: Folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture €167.422

    3. V danasnjih financah (skoraj bivsi) minister Turk navaja svoje ideje za varcevanje v javnem sektorju:
      http://www.finance.si/8334847/Kako-s-strahom-opraviti-za-malico

      Zaposlenim v javnem sektorju nehamo plačevati čas, ko sedijo in malicajo. Tega ne plačuje nihče v Evropi. Samo to pri stroških dela prihrani 6.25%.
      Zaposlenim v javnem sektorju nehamo plačevati hrano za malico. Spomnimo se časopisnih naslovov o lakoti otrok v šolah. Mi imamo sistem, da vsem učiteljicam damo denar za malico, vsem otrokom pa ne. Zaposleni naj si pač sendvič kupijo sami.
      Ukine se obvezno plačevanje prevoza na delo. Če predstojnik meni, da nekoga, ki živi daleč, nujno potrebuje, naj mu ponudi dodatke za prevoz na delo, obvezno pa to ne more biti več. Nikjer v Evropi ni.
      Uvede se možnost, da tisti z višjimi dohodki del plače dobijo izplačane v obveznicah z ročnostjo deset in več let, ki jih javni uslužbenec lahko unovči tudi, če zapusti javni sektor. S tem sicer ne zmanjšujemo dolga, izboljšujemo pa likvidnost proračuna in ustvarimo motiv za odhod iz javnega sektorja.
      Uvede se fleksibilno nagrajevanje. Predstojnik lahko zaposlenemu, glede na kakovost njegovega dela, plačo zviša ali zmanjša za 20%. To zavodom omogoča, da ob pametni kadrovski politiki dela manj ljudi, pa sposobnejši, za boljše plače.
      Ukinejo se nesmiselne omejitve iz ZIPRS in ZUJF, ki predstojnikom vežejo roke pri razpolaganju s sredstvi in omejujejo določene oblike dela ali pretakanje med npr. plačami in pogodbenim delom oz. med plačami in materialnimi stroški. Če je denarja manj, naj bo več svobode pri porabi, ne pa manj. Edina omejitev naj bodo celotna proračunska sredstva.

      • Hmm, sliši se čisto kul, ampak pri zadnji točki, kdo bo pa zagotavljal, da bodo predstojniki nagrajevali tiste zaposlene, ki dobro delajo in ne tistih, ki so na njegovi liniji (da ne bom uporabil kakšnega drugega izraza)?

        Žal v Sloveniji v javnem sektorju po moje nismo tako daleč, da bi tak sistem znotraj inštitucij deloval (vsaj pri nekaterih zagotovo ne). Na moji instituciji (naj ostane skrivnost katera je), so že pred leti podiplomski študentje ugotovili, da je višina plače/odstotek obremenitve (ki je na univerzah pri nekaterih še vedno 150 in več odstotkov), velikost pisarn in laboratorijev ter opremljenost obratno sorazmerna s količino in kvaliteto dela, ki ga zaposleni opravljajo.

      • Kar se tiče predlogov ministra odstopljene vlade.

        "Prva rešitev pomeni še večje obremenitve gospodarstva in še težje privabljanje investitorjev."

        Teoretično je res tako. Vendar pa tudi znižani davek na DPO ni privabil neke mase tujih investitorjev, vsaj jaz jih ne vidim. Pri tem velja tudi omeniti, da kupovanje ali odprodaja obstoječih državnih družb ni mogoče šteti med razvojne investicije ampak med sovražne prevzeme.

        "Tega ne plačuje nihče v Evropi."
        Ko bomo imeli evropsko primerljive plače potem prihajajmo s takimi predlogi.

        Edina točka s katero se je mogoče strinjati v teh predlogih je odprava uravnilovke. Vendar ob jasnih in veljavnih kriterijih in ne podlagi volje nekega večinoma politično nastavljenega in nesposobnega predstojnika.

    4. Bedasto je da prav zdaj ne vlagajo v razvoj ampak raje še naprej podpirajo mešalce megle v JU, tehniki/raziskovalci dodajo dodano vrednost ne razni politologi/ekonomisti/FDV-eksperti…

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.