Thomas L. Friedman, kolumnist časopisa The New York Times, danes v članku Revolution Hits the Universities navdušujoče piše o “Massive Open Online Courses” (pro­sto do­sto­pnih sple­tnih pre­da­va­njih za ši­roke mno­žice), ki jih zadnja leta ponujajo najboljše univerze sveta:

Nothing has more potential to lift more people out of poverty — by providing them an affordable education to get a job or improve in the job they have. Nothing has more potential to unlock a billion more brains to solve the world’s biggest problems. And nothing has more potential to enable us to reimagine higher education than the massive open online course, or MOOC, platforms that are being developed by the likes of Stanford and the Massachusetts Institute of Technology and companies like Coursera and Udacity.

Sestavek o novi obliki masovnega poučevanja je v soboto objavil tudi Dnevnikov Objektiv: Boris Upelj – Najboljše univerze v vaši dnevni sobi:

Se­ba­stian Thrun, v Nem­čiji ro­jeni znan­stve­nik, je kot pro­fe­sor ume­tne in­te­li­gence na uni­verzi Stan­ford po­leti 2011 svoj pred­met od­prl svetu. Upal je, da bodo na spletu do­sto­pna pre­da­va­nja pri­va­bila ne­kaj ti­soč ljudi. Toda še pre­den so se pre­da­va­nja de­jan­sko za­čela, je bilo pri­ja­vlje­nih 160 ti­soč po­sa­me­zni­kov. Ostalo je zgo­do­vina. Thrun je za­pu­stil me­sto na uni­verzi in se s pro­jek­tom Uda­city po­sve­til »de­mo­kra­ti­za­ciji iz­o­bra­že­va­nja« … An­drew Ng in Daphne Kol­ler sta svoj pro­jekt, ki je luč spleta ugle­dal samo ne­kaj me­se­cev za Thru­no­vim, po­i­me­no­vala Co­ur­sera. Za raz­liko od Uda­ci­tyja sta že­lela pri­te­gniti k so­de­lo­va­nju čim ve­čje šte­vilo uni­verz. In za­dela v polno. Co­ur­sera je po­tre­bo­vala samo štiri me­sece, da je pre­bila ma­gično mejo mi­li­jon upo­rab­ni­kov, kar po­meni, da je ra­sla hi­treje kot fa­ce­book. Par­tner­stvu se je do­slej pri­dru­žilo že 33 ve­či­noma ame­ri­ških uni­verz, med bolj zve­ne­čimi imeni ve­lja ome­niti vsaj Duke, Prin­ce­ton in Stan­ford. Na Co­ur­seri je tre­nu­tno na vo­ljo več kot dve­sto raz­lič­nih pre­da­vanj, vpi­šete pa lahko vse od prin­ci­pov ma­kro­e­ko­no­mike in prava Evrop­ske unije do osnov far­ma­ko­lo­gije. 

Ob tem se seveda kar samo zastavlja vprašanje, kaj bi iz Slovenije lahko ponudili svetu v tej novi obliki masovnih internetnih predavanj? Ena možnost, ki bi brez dvoma pritegnila publiko vsega sveta, bi bil gotovo predmet “The Pervert’s Guide to Philosophy” vsem dobro znanega predavatelja. (Če ima morda kdo kako boljšo idejo, naj se prosim oglasi.)

Organizator prvega globalnega MOOC-a iz Slovenije bi bile lahko “Združene javne univerze Slovenije”, ki imajo dovolj akademskega ugleda in tudi spodobnost organizacije tovrstnega podviga. Kaj menite?

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

4 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Menim, da je prvi pogoj za to, ki ga je potrebno doseči v Sloveniji, da sploh postane sprejemljivo, da je kakšno predavanje v sklopu rednega pedagoškega dela na univerzitetni ravni lahko tudi v (dobri) angleščini. V večini primerov namreč še vedno ni tako.

N. V.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Zakaj ne bi bila fizika. Recimo ti Sašo obvladaš. Torej najdeš sponzorja in narediš kaj.

problemi
11 - št. let nazaj

Čeprav razumem vaš namig in se v osnovi z njim strinjam, bi sam dejansko, namesto zgolj enega avtorja, če že kaj, svetu ponudil teorijo "ljubljanskega kroga", ki vsaj meni ponuja resnično kvaliteten študij različnih področjih filozofije in kritike kulture. Naj tu ne naštevam vseh filozofinj in filozofov tega kroga, omenil bom zgolj, da njihovo delo resnično lahko neka materija, ki bi jo bilo vredno deliti z ostalim svetom.

Dragan Stojanović